Netanjahujevi vladi grozi razpad

Potem ko sta dve koalicijski partnerici napovedali umik podpore vladi premiera Benjamina Netanjahuja zaradi njene nezmožnosti sprejetja zakonodaje, ki bi ultraortodoksne jude izvzela iz služenja vojaškega roka, bodo izraelski poslanci ta teden na predlog opozicije glasovali o razpustitvi parlamenta. Zadnje dni je kazalo, da bi lahko glasovanje uspelo – in Izrael, državo v globoki politični, varnostni in moralni krizi, popeljalo na predčasne volitve.

Na dan, ko se je večina svetovnih medijev ukvarjala s pridržanjem Grete Thunberg in drugih članov posadke humanitarne ladje Madleen, ki jo je izraelska mornarica prestregla na poti v oblegano Gazo, so v Izraelu in v analitičnih krogih naraščala ugibanja o tem, ali lahko Netanjahu tik pred zdajci reši svojo potapljajočo se koalicijo.

Njegova vlada se je znašla v krizi zaradi nesoglasij o tem, ali bi morali vojaški rok služiti tudi ultraortodoksni judovski študentje. Ustanovno sodišče je lani v odmevni sodbi odločilo, da morajo za to dolgo zaščiteno kategorijo prebivalstva veljati enaka pravila kot za ostale. Stranka Šas in lista Združena tora judaizma (UTJ), ki skupaj v knesetu obvladujeta 18 poslanskih glasov, sta vse od takrat pritiskali na Netanjahuja in koalicijske partnerice, naj v zakonodaji ponovno ustvarijo izjemo in ultraortodoksne študente izvzamejo iz vojaške obveznosti. Ker njuni pritiski niso zalegli, sta prejšnji teden napovedali, da bosta med sredinim glasovanjem podprli predlog največje opozicijske stranke Ješ Atatid o razpustitvi kneseta.

Netanjahujeva vlada bi z umikom podpore druge in tretje največje koalicijske partnerice izgubila večino v 120-članskem zakonodajnem organu, razpad koalicije, ki državo vodi vse od decembra 2022, pa bi najverjetneje privedel do razpisa predčasnih parlamentarnih volitev.

Premier (še) ni pripravljen obupati

Premier, ki ga vztrajanje na oblasti varuje pred pregonom zaradi očitanih koruptivnih dejanj, je v zadnjih dneh poskušal zgladiti spor z ultraortodoksnima strankama in s tem pred razpadom rešiti svojo tretjo vlado. V petek je Netanjahujev urad v izjavi za javnost zatrdil, da je bil v pogajanjih dosežen »znaten napredek«, a predstavniki Šasa in UTJ so na prehodu v novi teden še naprej vztrajali, da bodo njihovi poslanci glasovali za razpustitev parlamenta.

K stopnjevanju vladne krize je po navedbah izraelskih medijev pripomogla tudi napoved, da bo vojska v juliju pozvala 54.000 ultraortodoksnih študentov k služenju vojaškega roka v naslednjih 12 mesecih. Vzporedno s tem naj bi tudi zaostrili izvajanje sankcij proti tisočem tistih, ki se v zadnjem letu niso odzvali na tovrstne pozive. Ti ukrepi bi bili med močno polarizirano javnostjo po vsem sodeč priljubljeni: vse od začetka vojne v Gazi je več anket pokazalo, da velika večina Izraelcev nasprotuje izvzetju ultraortodoksnih judov iz služenja vojaškega roka.

Dva dneva pred glasovanjem je vodja opozicije Jair Lapid opozoril, da Netanjahu in koalicijski stranki še vedno iščejo kompromis, s katerim bi omilili oziroma odložili kazni za ultraortodoksne študente, ki se ne bi odzvali vpoklicu v vojsko. Njihove napore je proglasil za poskus uzakonjanja goljufije. »Zakon brez takojšnjih sankcij ni zakon. To je še ena Netanjahujeva laž, s katero izdaja naše borce, našo varnost, samo da bi svojo razpadajočo koalicijo ohranil pri življenju še nekaj tednov,« je vztrajal Lapid.

Prvak največje opozicijske stranke je prejšnji teden naznanil, da se je življenjska doba aktualnega sklica kneseta iztekla, rekoč, da je v sedanji sestavi »izraelskemu ljudstvu prinesel zgolj bolečino, katastrofo, izgubo in krize«.