Nemčija v Ukrajino pošilja oklepnike, Putin za božič prekinja ogenj
Ruski predsednik Vladimir Putin je za predvečer pravoslavnega božiča in božični dan, torej za 6. in 7. januar, obrambnemu ministru odredil prekinitev ognja v Ukrajini, so sporočili iz Kremlja. Ta naj bi trajala od 12. ure v petek do polnoči prihodnjega dne. K prekinitvi spopadov je pred tem že pozval vodja ruske pravoslavne cerkve patriarh Kiril.
»Glede na poziv njegove svetosti, patriarha Kirila odrejam ministru za obrambo Ruske federacije, naj uvede prekinitev ognja vzdolž celotne bojne linije v Ukrajini od 12. ure 6. januarja do 24. ure 7. januarja letos,« je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass v izjavi sporočila tiskovna služba Kremlja.
Pred tem je Putina k enostranski prekinitvi ognja med pravoslavnim božičem danes pozval tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Ta se je nato danes po telefonu pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
»Putinova hinavščina«
Rusija mora zapustiti zasedena ozemlja, le tako bo lahko sklenila »začasno prekinitev ognja«, je izjavil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Ob tem je poziv Putina označil za hinavščino.
»Prvič. Ukrajina ne napada tujega ozemlja in ne ubija civilistov, kot to počne Rusija. Ukrajina na svojem ozemlju uničuje le pripadnike okupacijske vojske ...,« je na twitterju zapisal Podoljak. »Drugič. Rusija mora zapustiti zasedena ozemlja – le tako bo lahko imela 'začasno prekinitev ognja'. Hinavščino obdržite zase,« je dodal.
Podoljak se je pred tem že odzval tudi na besede vodje ruske pravoslavne cerkve, patriarha Kirila, ki je pred odločitvijo Putina pozval k prekinitvi ognja. Zapisal je, da ruska pravoslavna cerkev ni avtoriteta za svetovno pravoslavje in da deluje kot »vojni propagandist«.
»Ruska pravoslavna cerkev je pozvala h genocidu nad Ukrajinci, spodbujala množične umore in vztraja pri še večji militarizaciji Rusije. Zato je njena izjava o 'božičnem premirju' cinična past in element propagande,« je ocenil.
»Tako imenovana prekinitev ognja ne prinaša ne svobode ne varnosti ljudem, ki živijo v vsakodnevnem strahu pod rusko okupacijo,« je na twitterju zapisala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in Ukrajincem zagotovila nadaljnjo podporo Berlina.
»Če bi Putin želel mir, bi svoje vojake pripeljal domov in vojne bi bilo konec. Toda očitno želi vojno po kratki prekinitvi nadaljevati,« je še zapisala ministrica, tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit pa je zapisal, da bo Nemčija dobavila Ukrajini oklepna bojna vozila marder in sistem Patriot.
Scholz in Biden z dogovorom o dobavi oklepnih vozil
Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se danes po telefonu dogovorila, da bosta njuni državi Ukrajini dobavili močno oborožena bojna vozila, so sporočili iz Bele hiše. Poteza sledi sredini odločitvi Francije, da Kijevu pošlje lahke tanke. ZDA bodo Ukrajini tako namenile vozila bradley, Nemčija pa vozila marder. Obe državi nameravata ukrajinske sile tudi usposobiti za njihovo uporabo, je v izjavi zapisala Bela hiša, pri čemer pa ni navedla, koliko vozil bodo dobavili in kdaj.
Poleg tega bo Nemčija Ukrajini zagotovila še protiraketni sistem patriot, ki so ga Kijevu minuli mesec obljubile tudi ZDA. Ukrajina je Nemčijo sicer že večkrat zaprosila za tanke, a so v Berlinu vztrajno ponavljali, da se za to ni odločila še nobena zahodna država. Ta argument ne velja več, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron Zelenskemu v sredo obljubil izvidniška vozila AMX-10 RC oziroma tako imenovane lahke tanke.
Ukrajina poroča o novih napadih na ruske položaje
V okupiranem mestu Tokmak v južni ukrajinski regiji Zaporožje je bilo v torkovi ofenzivi ubitih ali ranjenih 80 ruskih vojakov, je v sredo zvečer sporočila ukrajinska vojska, ki je po napadih v preteklih dneh poročala o več sto mrtvih in ranjenih na ruski strani. Moskva medtem uradno priznava 89 smrtnih žrtev v svojih vrstah.
Predstavnik ruske okupacijske uprave v Zaporožju Vladimir Rogov je medtem dejal, da so ukrajinske sile zadele okrožno bolnišnico v Tokmaku in da so bili v napadu ubiti vojaški zdravnik in več pacientov.
Fotografije na družbenih omrežjih prikazujejo uničeno stavbo, vendar ni mogoče potrditi, da je res šlo za bolnišnico, navaja nemška tiskovna agencija DPA, ki poudarja tudi, da niti ruskih niti ukrajinskih podatkov o številu mrtvih in ranjenih ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Predstavniki obeh vojskujočih se strani namreč pogosto oznanjajo veliko število žrtev na nasprotni strani.
Ukrajina sicer že več dni poroča o množičnih napadih na pripadnike ruskih oboroženih sil. Po navedbah Kijeva je bilo samo v napadu na rusko vojaško zaklonišče v Makijevki v regiji Doneck v začetku tedna ubitih 400 ruskih vojakov, v drugi ofenzivi v vasi Čulakivka v regiji Herson pa 500.
