V nadaljevanju preberite:

»Ura je preglasno govorila. Zalučala sem jo daleč stran od sebe, ker sem se zgrozila ob tem, kar je govorila.« Na Tillie Olsen sem se spomnila ta teden, ko sta se kazalca na uri sodnega dne pomaknila še bližje polnoči in nam pustila le še devetdeset sekund do popolnega uničenja sveta.

Od leta 1947, ko je neprofitna organizacija Bulletin of the Atomic Scientists navila uro sodnega dne, sta letos njegova kazalca najbližje apokalipsi, vzrok za to so predvsem ruski napad na Ukrajino, večja nevarnost jedrskega napada pa tudi znane nevarnosti, ki jih prinašajo podnebna kriza ter razpadanje globalnih norm in institucij, nujnih za prilagajanje tveganju, ki je povezano z naprednimi tehnologijami in biološkimi grožnjami.

Ura glasno govori. Kremlju ni bilo všeč, kar govori, zato jo je poskušal zalučati daleč stran od sebe ter jo utišati s trditvijo, da je vsega kriva politika Nata in ZDA. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem v sredo potrdil, da so »razmere v resnici alarmantne« po vsem svetu, zlasti v Evropi, ni pa bilo videti, da imata on in tisti, v čigar imenu govori, kakršenkoli namen uro sodnega dne dojeti kot budilko ter poziv k vrnitvi razuma.