Srbija v žalosti vstala proti nasilju, naj se ne ponovi
Množica, kakršne protestov vajeni Beograd že dolgo ni videl, je napolnila ulice med stavbo parlamenta in vlade. Shod, ki so ga pripravili v spomin na 17 ubitih in 20 ranjenih v dveh strelskih pohodih v prejšnjem tednu, se je začel s presunljivo minuto tišine in z branjem zahtev, ki naj jih vlada po pričakovanjih protestnikov izpolni do petka.
Oblast Aleksandra Vučića poskuša relativizirati protest z ugibanji, kdo vse iz opozicije stoji za protesti, protestnikom pa očita zlorabo smrti otrok za politične cilje.
Ulica Kralja Milutina 10. Vhod na eni od senčnih ulic v beograjskem elitnem predelu Vračar ne bi bil nič posebnega, če pred njim ne bi bili zloženi kupi rož, sveč, plišastih igračk. In žalost, otipljiva žalost. Pred vhodom v Osnovno šolo Vladislava Ribnikarja se joče.
Joče se od prejšnje srede naprej in joče se v tišini. Trinajstletnik, ki je prejšnjo sredo ubil osem otrok in varnostnika ter ranil šest ljudi, je odprl številna mučna vprašanja, na katera Srbi s kepo v želodcu iščejo odgovore in jih ne najdejo.
Tihi protest
Marina Vidojević, osnovnošolska učiteljica srbščine in književnosti, je bila edina govornica na tihem protestu, ki se je začel pred vhodom v skupščino Srbije. Pred nekaj deset tisoč protestniki je po presunljivi minuti tišine spregovorila: »Vsi smo se spraševali, kaj se nam je zgodilo in zakaj. Prejšnje dni smo vsi čutili bes, nemoč in žalost. Kaj zdaj? Tu smo, ker ne moremo več čakati. Predolgo smo čakali, molčali, obračali glavo proč, v tej tišini in temi je kultura nasilja rasla. Toliko časa je rasla, da nas je udarila neposredno v obraz,« je dejala učiteljica.
Zbrani na protestu, za katere se od daleč vidi, da so različnih političnih in ideoloških prepričanj, so tiho prikimavali, ko je učiteljica Vidojević dejala, da hočejo živeti v družbi brez strahu. Hočejo živeti v družbi, ki bo omogočila otrokom varne šole, želijo se boriti proti zlu in želijo ga premagati.
Kaj zahtevajo
Zahteve shoda, ki so ga poimenovali »Srbija proti nasilju«, je pred pohodom proti stavbi vlade prebrala učiteljica Marina Vidojević:
– takojšnja zamenjava vseh članov državnega regulatorja za elektronske medije (REM),
– takojšnja ukinitev vseh resničnostnih šovov, ki promovirajo nasilje,
– takojšnja uknitev vseh televizijskih programov, ki promovirajo nasilje,
– odvzem nacionalne frekvence komercialnima televizijama Pink TV in Happy TV,
– razrešitev notranjega ministra, ministra za izobraževanje in šefa varnostno-obveščevalne agencije BIA,
– izredna seja parlamenta na temo odprave nasilja v družbi v najkrajšem možnem roku.
Rok vladi za izpolnitev vseh zahtev so postavili do tega petka.
Začelo se je enomesečno razoroževanje civilistov
Po končanem tridnevnem žalovanju za pobitimi v dveh strelskih napadih je sicer predsednik Srbije Aleksandar Vučić napovedal vrsto ukrepov, s katerimi bodo poskušali kratkoročno vsaj za silo zajeziti val nasilja v družbi. V vsaki šoli naj bi bil po en policist, začelo se je enomesečno razoroževanje civilistov, ki mu bodo sledile ostre kazni za neprijavljeno orožje, iščejo pa tudi pedagoge in psihologe, ki naj pomagajo umiriti stanje v šolah.
»Ne smemo postati ujetniki lastnih ukrepov, ker takšne grozljive stvari se dogajajo povsod po svetu. Imeli smo podobne primere že tudi pri nas. V Ameriki ste imeli letos več takih primerov, kot je bilo dni v letu, mislim, da 190. K temu dodatno prispevajo družbena omrežja,« je o Srbiji po strelskih napadih v prejšnjem tednu razpredal srbski predsednik Vučić.
Prepričan je, da bo sveženj ukrepov, ki ga je naglo sprejela vlada Ane Brnabić, zadostoval, da na kratek rok umiri prestrašeno ter po tragediji v Beogradu in Mladenovcu šokirano družbo. Po njegovi oceni bo ključni ukrep 1500 policistov, ki od danes naprej varujejo šole, za ta namen so že objavili razpis za zaposlitev novih 1200 policistov. Prisotnost oboroženega policista bo ob doslej že prisotnem varnostniku po oceni oblasti pomagala obrzdati vrstniško nasilje. Za ta namen iščejo tudi dodatno pomoč psihologov in pedagogov.
Z današnjim dnem se začne tudi enomesečno obdobje, v katerem lahko lastniki državi predajo neprijavljeno orožje in strelivo brez kakršnih koli pojasnil. Ker je Srbija tretja na svetu po količini orožja v lasti civilistov, Vučićevo pričakovanje, da bodo dobili na milijone kosov streliva, morda niti ni pretirano. Sočasno z razorožitvijo naj bi država izvajala še revizijo dodeljenih dovoljenj za uporabo in posest orožja.
