Munira Šubašić: Evropa, zbudi se! Namesto pravice se je začel zbujati fašizem

V spominskem centru v Potočarih se je danes z govori visokih gostov začela spominska slovesnost ob 30. obletnici genocida v Srebrenici, na kateri se spominjajo več kot 8000 bošnjaških žrtev, ki so jih julija 1995 ubili pripadniki vojske Republike Srbske.

Sem glas Srebrenice, zato ne smem molčati

Predsednica združenja Mater Srebrenice Munira Šubašić je opozorila, da se svet ni naučil ničesar. »Če nas imate radi, če ste se pokesali, ker niste storili ničesar, zakaj nas ne sprejmete v Evropo, v Nato? Mi tja sodimo, ne pripadamo temi, temveč prihodnosti,« je dejala in pozvala h kaznovanju zločincev in zaščiti človeštva. Opozorila je pred delitvami. »Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem,« je opozorila.

Vodja organizacijskega odbora Hamdija Fejzić pa je poudaril, da je civilizacija pred 30 leti padla na izpitu človečnosti. »30 let živimo z resnico o genocidu in poslušamo laži. Ne bomo pokleknili,« je po poročanju sarajevskega portala Klix med drugim dejal Fejzić, namestnik župana Srebrenice.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob poklonu žrtvam izpostavila dolžnost, da se spominjamo genocida in zoperstavljamo sovraštvu, zanikanju genocida in poveličevanju vojnih zločincev. »Nismo pozabili. Nikoli ne bomo,« je poudarila in genocid označila za globoko brazgotino v zgodovini Evrope. »Počastimo žrtve Srebrenice tako, da branimo pravice, za katere so bili prikrajšani,« je dejala pred zbranimi v bivši tovarni akumulatorjev.

Ob političnih in verskih predstavnikih Bosne in Hercegovine ter številnih predstavnikih držav, EU in ZN, je med navzočimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Slovesnosti se udeležuje tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, pomočnica generalnega sekretarja ZN za politična in mirovna vprašanja Rosemary Di Carlo, glavni tožilec mehanizma ZN za mednarodna kazenska sodišča Serge Brammertz ter visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt.

Medtem so se po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa že od zgodnjih jutranjih ur na pokopališču v spominskem centru zbirali tisoči ljudi, da bi se poklonili svojim najbližjim.

Ob tej priložnosti bodo v spominskem centru pokopali tudi posmrtne ostanke sedmih žrtev. FOTO: Elvis Barukčić/Afp

Tam bodo danes pokopali posmrtne ostanke še sedmih žrtev genocida, ki so jih identificirali v zadnjih 12 mesecih. V Potočare je v četrtek zvečer prispelo tudi več kot 6000 ljudi, ki so se udeležili pohoda miru oziroma v treh dneh prehodili pot, na kateri je na t. i. maršu smrti julija 1995 okoli 15.000 Bošnjakov iz Srebrenice po padcu te enklave poskušalo priti do ozemlja pod nadzorom vojske BiH pri Tuzli. Takrat jih je preživela samo tretjina.

Osrednja spominska slovesnost in verski obred s pokopom tako kot vsako leto potekata na dan, ko so enote vojske Republike Srbske pod poveljstvom Ratka Mladića 11. julija 1995 zavzele Srebrenico, ki je bila takrat varovano območje Združenih narodov, in začele množične poboje Bošnjakov. Do 19. julija so jih pobile več kot 8000, večinoma moških in dečkov, okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH.

Poklon slovenskega premiera

Predsednik vlade Robert Golob je ob 30. obletnici genocida v Srebrenici danes dejal, da se »z globokim spoštovanjem in žalostjo spominjamo Srebrenice. Kraja, ki je postal simbol enega najtemačnejših poglavij sodobne evropske zgodovine. Genocid, ki se je tam zgodil pred tridesetimi leti, je pustil neizbrisno rano na vesti človeštva in nas opominja, da mir, resnica ter sočutje niso samoumevni. Srebrenica ni le ime kraja. Je tudi ime bolečine, ki še vedno odzvanja v tišini grobov, v solzah mater, žena in otrok. Je krik tisočerih, ki nikoli niso dobili priložnosti, da bi povedali svojo zgodbo. In je opomin, da resnica, čeprav boleča, mora živeti. Kakor je dejala ena od mater Srebrenice: 'Ni orožja, ki bi ubilo ves narod, in ni radirke, ki bi izbrisala resnico,'« so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

»Upali smo, da bo svet po Srebrenici zmogel reči: nikoli več. Da bomo iz tragične izkušnje zajeli moč za zaščito najranljivejših, za ukrepanje, ko so življenja ogrožena, in za grajenje bolj pravične mednarodne skupnosti. Žal se je to upanje mnogokrat izkazalo za utvaro,« so še zapisali.

»Tudi danes, tri desetletja kasneje, gledamo trpljenje nedolžnih: v Ukrajini, Gazi, Sudanu in drugod po svetu. Prevečkrat ostajamo brez glasu tam, kjer bi morali govoriti; brez dejanj tam, kjer bi morali ukrepati. Prav zato ima spomin na Srebrenico tolikšen pomen. Ne le kot opomin, ampak kot zaveza, da ne bomo nikoli več obrnili pogleda stran,« so zapisali v sporočilu za javnost. 

»Slovenija se danes poklanja žrtvam. Njihova imena ostajajo zapisana ne le v spominih, temveč tudi v naši skupni vesti. Izrekamo iskreno sočutje njihovim svojcem, vsem preživelim, ki nosijo to bolečino vsak dan znova. Spominjamo se, ker ne smemo pozabiti. Spominjamo se, ker smo zavezani resnici in pravičnosti. In ker v tej boleči preteklosti iščemo modrost za prihodnost, v kateri se takšna grozodejstva ne bodo več ponovila,« so sporočili.