V Ukrajini največji protest proti vladi od začetka ruske invazije

Protestniki so nasprotovali odpravi neodvisnosti dveh institucij za boj proti korupciji.

Galerija

Do zakona so bile kritične številne nevladne organizacije in organizacije za človekove pravice. FOTO: Tetiana Dzhafarova/AFP

R. I., STA

23. 7. 2025 | 07:32

23. 7. 2025 | 08:10

3:45

A+A-

V Kijevu in drugih mestih v Ukrajini je v torek več sto ljudi protestiralo proti zakonu, s katerim so odpravili neodvisnost dveh vladnih institucij za boj proti korupciji. Zakon je istega dne sprejel parlament, nato pa ga je podpisal predsednik Volodimir Zelenski, ki je poudaril, da je treba instituciji očistiti »ruskega vpliva«.

Na največjem protivladnem protestu od začetka ruske invazije se je v Kijevu zbralo več sto ljudi, zlasti mladih žensk (številni moški so bili namreč mobilizirani, neredko prisilno), ki so protestirali proti zakonu in pozivali k vetu.

»Izbrali smo Evropo, ne avtokracije,« je pisalo na plakatu, ki ga je držal eden od demonstrantov. FOTO: Tetiana Dzhafarova/AFP

Demonstracije so potekale tudi v mestih Lvov, Dnipro in Odesa. Britanski BBC poroča, da je bil to največji ukrajinski protivladni protest od začetka ruske invazije februarja 2022. »Izbrali smo Evropo, ne avtokracije,« je pisalo na plakatu, ki ga je držal eden od demonstrantov. »Moj oče ni umrl za to,« je sporočal drugi, povzema BBC.

Se hoče Zelenski znebiti konkurence in vzpostaviti sistem osebne vladavine?

Ukrajinski poslanci so zakon obravnavali le dan po odmevnih preiskavah in aretacijah uslužbencev Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Člani generalnega tožilstva, varnostne službe (SBU) in državnega preiskovalnega urada so izvedli najmanj 70 preiskav v prostorih, SBU pa so obiskali tudi sedež posebnega tožilstva za boj proti korupciji (SAPO). Preiskave so sprožili proti najmanj 15 uslužbencem NABU, večina je povezanih z domnevno udeležbo v prometnih nesrečah, nekatere pa so obtožili tudi sodelovanja z Rusijo. Vodjo ene od detektivskih skupin so osumili, da je prodajal konopljo ruski republiki Dagestan.

Danes tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo

V istanbulski palači Ciragan naj bi danes potekal tretji krog mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Konkretnega preboja v smeri končanja več kot tri leta trajajoče vojne ne gre pričakovati, verjetnejši je dogovor o novih izmenjavah ujetnikov. Današnja pogajanja so do torka zvečer sicer potrdili zgolj v Kijevu in Ankari, ne pa tudi v Moskvi.

Da je Kijev pripravljen na pogovore o nadaljnjih izmenjavah ujetnikov in vrnitvi ugrabljenih ukrajinskih otrok, je v ponedeljek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ponovno je izrazil pripravljenost tudi na srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom.

Prejšnja dva kroga pogovorov, ki ju je Istanbul gostil 16. maja in 2. junija, nista prinesla konkretnega preboja glede prekinitve ognja. Končala sta se zgolj z dogovorom o izmenjavi ujetnikov in repatriaciji posmrtnih ostankov vojakov.

V skladu z zakonom bosta protikorupcijski urad in posebno protikorupcijsko tožilstvo odslej podrejena generalnemu državnemu tožilcu, ki ga imenuje predsednik.

FOTO: Tetiana Dzhafarova/AFP

Do zakona so bile kritične številne nevladne organizacije in organizacije za človekove pravice. Ukrajinska nevladna organizacija Center za boj proti korupciji je, denimo, ocenila, da sta protikorupcijska organa z zakonom izgubila smisel, saj bo »generalni državni tožilec predsednika Volodimirja Zelenskega ustavil preiskave vseh predsednikovih prijateljev«.

Evropska komisarka Marta Kos je medtem izrazila zaskrbljenost zaradi odločitve parlamenta in jo označila kot »resen korak nazaj«.