Varnostna konferenca v senci obtožb med Kitajsko in ZDA
Manj kot teden dni pred bližajočo se prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino se je v bavarski prestolnici sklenila že 59. münchenska varnostna konferenca, ki je udeležence in opazovalce pustila brez utvar o nevarnosti naraščajočih groženj svetovnemu miru ter velikosti izzivov, ki iz njih izvirajo. Ob njej se je zvrstilo tudi več po vsem sodeč napornih dvostranskih pogovorov med predstavniki svetovnih sil.
V Münchnu se je končala 59. varnostna konferenca.
Prvi diplomat EU pozval k čimprejšnji dobavi streliva za Ukrajino.
Srečala sta se tudi zunanja ministra Kitajske in ZDA.
Zahodni voditelji so v Münchnu pokazali veliko mero enotnosti in usklajenosti pri odzivanju na vojno v Ukrajini ter obsojanju ruske agresije in zločinov, zagrešenih nad ukrajinskim prebivalstvom od 24. februarja lani, svoje nastope pa so izkoristili tudi za poziv k vzdrževanju dosedanje podpore Kijevu.
»Povečati in pospešiti moramo našo vojaško podporo Ukrajini,« je med sklepnim delom konference poudaril visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell in opozoril, da je napadena država zaradi vse bolj izčrpanih zalog streliva v čedalje bolj kritičnem položaju. Zahod bo rešitev za to težavo moral po mnenju člana evropske komisije najti v nekaj tednih.
»Ukrajino oborožujemo zaradi tega, ker je ta vojna eksistenčen izziv za našo varnost,« je Borrell o razlogih za vztrajanje pri dosedanjem pristopu spomnil mednarodno občinstvo, v katerem je med drugim sedela slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Dan prej je enako sporočilo prenesel tudi kitajskemu zunanjemu ministru Wang Yiju. Med njunim srečanjem v Münchnu je španski diplomat sogovornika pozval, naj Peking poskuša prepričati Rusijo h končanju njene vojaške agresije.
Peking z mirovno pobudo
Kitajski predstavnik je v soboto razkril, da bo njegova država v kratkem predstavila mirovni načrt za končanje vojne v Ukrajini, od začetka katere bo v petek minilo leto dni. Med svojim nastopom je Wang pozval evropske države, naj začnejo namenjati več pozornosti razmišljanju o tem, kako bi lahko vojno čim prej končali, pri tem pa opozoril, da nekaterim silam uspeh mirovnih pogajanj morda ni v interesu.
Analitiki in opazovalci so njegove besede interpretirali kot kritiko na račun ZDA, s katerimi je uradni Peking tudi v sporu zaradi nedavne sestrelitve kitajskega vohunskega balona v ameriškem zračnem prostoru. »Ni jim mar za življenje in smrt Ukrajincev, niti za škodo, ki bi jo utrpela Evropa. Morda imajo strateške cilje, ki presegajo samo Ukrajino,« je Wangove besede povzel bruseljski Politico, njegov nastop pa opisal kot poskus ustvarjanja razkola med ZDA in njihovimi evropskimi zaveznicami.
Vodilna zahodna sila, ki sta jo v Münchnu zastopala podpredsednica Kamala Harris in državni sekretar Antony Blinken, se je na kitajska namigovanja odzvala z lastnim nizom obtožb. Le nekaj ur zatem, ko sta za skupno mizo na neznani lokaciji sedla prvi ameriški in kitajski diplomat, je Blinken v intervjuju za CBS izrazil zaskrbljenost, da Kitajska razmišlja o dobavi orožja ter streliva Rusiji za uporabo na ukrajinskih bojiščih. »Doslej so kitajska podjetja Rusiji zagotavljala nesmrtonosno podporo za uporabo v Ukrajini. Na podlagi informacij, ki jih imamo, nas skrbi, da razmišljajo o zagotavljanju smrtonosne podpore,« je povedal in potrdil, da sta o tej temi govorila tudi z Wangom.
Pomoč Rusiji bi imela velike posledice
Peking vse od ruskega napada na Ukrajino poskuša vzdrževati nevtralno držo, odločitev Kitajske, da jasno stopi na stran Rusije, pa bi po Blinknovih besedah imela velike posledice za odnose med vodilnima svetovnima gospodarskima silama, ki so že zdaj močno načeti.
Wang, ki bo s sklopu svoje evropske turneje danes obiskal tudi Moskvo, se je med postankom v Nemčiji med drugim sestal z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo, s katerim sta se s strinjala, da je temeljno načelo ozemeljske celovitosti iz ustanovne listine ZN, ki jo je Rusija kršila z napadom na svojo sosedo, »sveto« za obe njuni državi. »Znova sem poudaril, da morajo vse pobude za ponovno vzpostavitev miru v Ukrajini temeljiti na listini,« je Kuleba dejal po srečanju s kitajskim diplomatom.
Fokus na globalnem jugu
Konferenca je bila v marsičem priložnost za refleksijo, ne samo o poteku vojne v Ukrajini, ampak tudi o tem, kako se je svet znašel v trenutnem položaju, ter za razpravo o dolgoročnih izzivih, pred katere je vojna postavila Zahod. Mednje je več voditeljev uvrstilo poglabljanje pogosto zanemarjenih odnosov z državami globalnega juga, ki sta jih v preteklem letu tako Rusija kot Kitajska poskušali pridobiti na svojo stran.
