Za Slovenijo predvidenih pet milijard evrov

Polovica bo nepovratnih sredstev in polovica posojil. Celotni program EU za okrevanje je vreden 750 milijard evrov, od tega bo za 500 milijard nepovratnih sredstev.
Fotografija: ​Evropski parlament, ki je zahteval veliko več denarja, kot so ga države članice pripravljene nameniti, tradicionalno najprej demonstrativno zavrne sklenjeni kompromis. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP
Odpri galerijo
​Evropski parlament, ki je zahteval veliko več denarja, kot so ga države članice pripravljene nameniti, tradicionalno najprej demonstrativno zavrne sklenjeni kompromis. FOTO: Kenzo Tribouillard/AFP

Bruselj – Evropska komisija je danes sprejela program za okrevanje. Sestavljen je iz nepovratnih sredstev in plačil članicam, vrednih 750 milijard evrov. Od tega naj bi bilo za 500 milijard nepovratnih sredstev. Za Slovenijo bo namenjenih okoli 5,1 milijarde evrov, od tega približno polovica v nepovratnih sredstvih. 

Za financiranje instrumenta, ki se bo imenoval prihodnja generacija EU, se bo evropska komisija zadolžila na finančnih trgih. Obveznice, s katerimi se bo evropska komisija zadolžila, naj bi začeli iz proračuna EU odplačevati po letu 2027. Ročnost naj bi imele do leta 2058.

Države članice bodo za financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost morale pripraviti lastne programe. Ti bodo morali biti skladni s siceršnjimi cilji, kot so digitalizacija, zeleni načrt, inovacije. Denar bo sicer šel skozi redne programe, kakršni potekajo v okviru proračuna EU. Poleg tega bo namenjen za nepovratna sredstva za občine, bolnišnice, mala podjetja.

Drugi del odzivanja bodo spodbude za naložbe, denimo v najpomembnejše panoge in tehnologije. Tretji steber bodo programi, ki temeljijo na nauku iz krize, denimo z naložbami v zdravstvene sisteme.

To vse bo spremljalo sedemletni proračun EU, ki bo po novem predlogu evropske komiisje znašal okoli 1100 milijard evrov.
 
Zadnji kompromisni predlog proračuna EU je februarja pripravil predsednik evropskega sveta Charles Michel. Znašal je 1094,8 milijarde evrov. Na izrednem proračunskem vrhu so mu nasprotovale tako skupina severnih »varčnih« članic kot tudi »prijateljice kohezije« z vzhoda in juga.

Tudi Slovenija je bila  med najostrejšimi kritiki predloga, saj ji je grozila izguba okoli četrtine kohezijskega denarja.

Naša pojasnila, pripravljena pred današnjo objavo:
 

​Kaj vse bo predlagala evropska komisija?


Predstavila bo sveženj, ki bo vključeval tako nov predlog proračuna EU za obdobje 2021–2027 kot tudi poseben instrument za gospodarsko obnovo, ki naj bi deloval kot nekakšna njegova nadgradnja. Bruselj je svoj prvi predlog proračuna predstavil že pred več kot dvema letoma, a članicam v pogajanjih še ni uspelo doseči soglasja. V novem predlogu bodo upoštevane nove razmere, nastale z izbruhom pandemije in njenimi posledicami. Sedemletni poračun znaša več kot tisoč milijard evrov.

 

​Kaj se pričakuje od posebnega instrumenta za obnovo?


​Predvidoma bo predlagan časovno omejen načrt, ki naj bi vključeval nepovratna plačila, jamstva in ugodna posojila za spopadanje s posledicami epidemije. Predlogov in zamisli o njegovi vzpostavitvi je bilo v zadnjih tednih veliko.
​Najpomembnejši je bil predlog nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona o skladu za okrevanje, ki bi bil vreden 500 milijard evrov. Za njegovo financiranje bi evropska komisija v imenu EU najela posojila na finančnih trgih. Denar bi bil kot plačilo namenjen najbolj prizadetim regijam in panogam. Poudarek bi bil na konkurenčnosti, zelenem načrtu, digitalizaciji, inovacijah in raziskavah.

 

​Kdo bo lahko dobil denar iz načrta okrevanja?


​Ker bo predviden za najbolj prizadete regije in panoge, bi se ga moralo največ steči v južne države članice z Italijo na čelu, ki so najbolj prizadete. A velik padec BDP je pričakovan posod po Evropi. Merila za razporejanje naj bi bila podobna kot pri proračunu EU. Kot je po včerajšnjem zasedanju ministrov za evropske zadeve v izjavi za bruseljske dopisnike opozoril slovenski stalni predstavnik v EU Iztok Jarc, Slovenija uporablja merila, kot so stopnja razvitosti, nezaposlenost, padec izvoza, odprtost gospodarstva, zdravstveni položaj.

Na mizi komisarskega kolegija evropske komisije, ki jo vodi Ursula von der Leyen, bodo danes vrtoglavo visoki zneski, ključni za pokrizno okrevanje in razvoj stare celine. FOTO: AFP
Na mizi komisarskega kolegija evropske komisije, ki jo vodi Ursula von der Leyen, bodo danes vrtoglavo visoki zneski, ključni za pokrizno okrevanje in razvoj stare celine. FOTO: AFP

 

​Kje bi lahko nastale težave?


​Čeprav ima manjša skupina članic z Avstrijo na čelu zadržke do nepovratnih izplačil – zagovarjajo le ugodna posojila –, je na koncu pričakovan kompromis. Nemško-francoski predlog, denimo, podpirata tretja in četrta najmočnejša država članica, Italija in Španija. Kljub temu bo v prihodnjih tednih najbrž še veliko razprav o merilih za razporejanje denarja in vračanju posojil. Eden od virov, s katerimi bi se vračala posojila za sklad, bi bili novi viri, kot so davek na plastiko ali iz sistema trgovanja s certifikati za izpuste CO2.

 

Kakšni zapleti so pričakovani pri sprejemanju proračuna?


​Ločnice med državami so enake kot pred izbruhom pandemije. Za severne članice so bili predlogi, ki bi bili preveč oddaljeni od njihovega cilja – zgornja meja pri enem odstotku bruto nacionalnega dohodka (BND) –, nesprejemljivi. Tako vzhodne kot južne članice, povezane v skupini »prijateljic kohezije«, zavračajo pregloboke reze pri pomoči manj razvitim regijam. Po zadnjih predlogih, ki so bili na mizi lani in na začetku letošnjega leta, je Sloveniji grozila izguba kar četrtine kohezijskega denarja. Ker kohezijo vidi kot ključno politiko za odpravo posledic covida-19, se zavzema za več denarja zanjo in večjo prožnost pri porabi kohezijskega denarja. V poračunu 2014–2020 je za Slovenijo iz strukturnih skladov namenjenih 3,9 milijarde evrov.

 

Kakšni bodo naslednji koraki?


Predlogi morajo biti potrjeni na najvišji ravni, to je na evropskem svetu. Voditelji držav članic, ki ga sestavljajo, se utegnejo že junija fizično sestati. Brez takega srečanja kompromisa držav članic z nasprotnimi stališči ni mogoče skleniti. ​Evropski parlament, ki je zahteval veliko več denarja, kot so ga države članice pripravljene nameniti, tradicionalno najprej demonstrativno zavrne sklenjeni kompromis.

Preberite še:

Komentarji: