Visoka udeležba ščiti beloruske protestnike

Politična kriza: Nemirno državo so danes spet zajele množične demonstracije, uperjene proti Aleksandru Lukašenku.
Fotografija: Pogled na eno od glavnih ulic v Minsku, ki jo je še drugo nedeljo zapored napolnila nepregledna množica nasprotnikov beloruskega režima. FOTO: Sergei Gapon/AFP
Odpri galerijo
Pogled na eno od glavnih ulic v Minsku, ki jo je še drugo nedeljo zapored napolnila nepregledna množica nasprotnikov beloruskega režima. FOTO: Sergei Gapon/AFP

Dva tedna po začetku protestov proti večnemu beloruskemu voditelju Aleksandru Lukašenku revolt, ki ga je sprožila njegova nedavna »zmaga« na predsedniških volitvah, kljub poskusom nasilnega zatrtja ne kaže nobenih znakov usihanja.



Minsk je konec tedna zajel eden največjih protestov v beloruski zgodovini. Nepregledna množica ljudi, oblečenih v bele in rdeče barve, je napolnila središče mesta in, tako kot na demonstracijah, ki so potekale prejšnjo nedeljo, zahtevala konec Lukašenkove šestindvajsetletne vladavine.

Na Trgu neodvisnosti, kjer stoji stavba beloruskega parlamenta, in sosednjih ulicah se je po konservativnih ocenah tokrat zbralo 100.000, po najbolj liberalnih pa tudi več kot 250.000 ljudi, ki so ignorirali opozorila pripadnikov do zob oboroženih varnostnih enot in grožnje članov politične elite, ki je ves teden opozarjala, da bo pri zatrtju mirnih protestov, če bo treba, uporabila vse vzvode, tudi vojsko.

FOTO: Vasily Fedosenko/Reuters
FOTO: Vasily Fedosenko/Reuters

 

Neobvladljive številke


Kot je zapisal britanski Guardian, je bil obseg protestov tisto, kar je najverjetneje obvarovalo nasprotnike režima pred uporabo surove sile. Število ljudi, ki se udeležujejo demonstracij v Belorusiji, se za še tako dobro utečen državni represivni aparat hitro lahko izkaže za neobvladljivo. Protestniki, oboroženi zgolj z opozicijskimi zastavami in željo po političnih spremembah, so danes znova pokazali, da se tega dobro zavedajo.

Demonstracije bodo brez dvoma povečale pritisk na Aleksandra Lukašenka in njegove privržence. Povsem možno je, da bodo oblast še utrdile v prepričanju, da Belorusijo poskušajo destabilizirati od zunaj. Beloruski voditelj je v soboto neposredno obtožil zvezo Nato, da kopiči vojaške sile na beloruskih mejah s Poljsko in Litvo ter da je njen cilj sprožiti državni prevrat.

FOTO: Stringer Reuters
FOTO: Stringer Reuters


Predstavniki severnoatlantskega zavezništva so po pričakovanjih zavrnili vse Lukašenkove očitke. »Kot smo že pojasnili, Nato ne pomeni nikakršne grožnje Belorusiji ali kateri koli drugi državi in ne kopiči vojaških sil v regiji,« so poudarili v izjavi.

Lukašenkove obtožbe je v izjavi za AFP ostro zavrnil tudi litovski predsednik Gitanas Nausėda, rekoč, da poskuša beloruski režim »s povsem brezpredmetnimi navedbami o namišljenih zunanjih grožnjah za vsako ceno preusmeriti pozornost stran od notranjepolitičnih težav«.

Beloruski voditelj je v petek napovedal, da bo oblast situacijo s protesti »rešila« v nekaj dneh. Toda očitno ne bo tako. Tudi dva tedna po začetku splošnega revolta položaj v državi ostaja izrazito napet; kako se bo politična kriza v Belorusiji končala, si najverjetneje ne upa napovedati ne ena ne druga stran.

FOTO: Sergei Gapon/AFP
FOTO: Sergei Gapon/AFP

Preberite še:

Komentarji: