Evropa v veliki nevarnosti: »Če hočemo biti svobodni, se nas morajo bati«

V nedeljo, dan pred francoskim državnim praznikom, dnevom padca Bastilje, je francoski predsednik Emmanuel Macron v obsežnem govoru pred vojaškimi vrhovi pozval k zgodovinskemu povečanju izdatkov za obrambo.

Tiskovna agencija AP poroča, da je Macron napovedal dodatnih 6,5 milijarde evrov za vojsko v prihodnjih dveh letih. Njegov načrt, ki ga bodo morali odobriti še poslanci, predvideva povečanje proračuna za 3,5 milijarde evrov za leto 2026 in za nadaljnje tri milijarde evrov leta 2027.

Dolgoročni cilj je še ambicioznejši. Macron je dejal, da si bo Francija prizadevala, da bi leta 2027, v zadnjem letu njegovega drugega mandata, za obrambo porabila 64 milijard evrov na leto. To bi pomenilo podvojitev zneska v primerjavi z letom 2017, ko je ob nastopu njegovega prvega mandata proračun znašal 32 milijard evrov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron poziva k znatnemu povečanju vojaških izdatkov. FOTO: Ludovic Marin/AFP

»Če hočemo biti v tem svetu svobodni, se nas morajo bati. Da bi se nas bali, moramo biti močni,« je dejal Macron.

Ogrožena svoboda in ruska grožnja

Macron je svojo odločitev utemeljil z oceno, da je svet v prelomnem trenutku. »Od leta 1945 svoboda še nikoli ni bila tako ogrožena, in to tako resno,« je poudaril v svojem govoru. Obsojal je »imperialistične politike, sile, ki si priključujejo ozemlja«, in idejo, da »moč postavlja pravico«, kar so po poročanju portala Euractiv jasne reference na Rusijo.

»Še nikoli ni bil mir na naši celini tako odvisen od odločitev, ki jih sprejemamo zdaj,« je dodal.

Tudi vojaški vrh meni enako. Načelnik generalštaba francoske vojske, general Thierry Burkhard, je v petek dejal, da Rusija vidi Francijo kot svojega »največjega nasprotnika v Evropi« in da predstavlja »trajno grožnjo«.

Načrt predvideva povečanje obrambnega proračuna za 6,5 milijarde evrov v dveh letih. FOTO: Joel Saget/AFP

Po navedbah agencije AP je Burkhard opozoril na ruske dejavnosti, ki segajo daleč onkraj Ukrajine: od motenja satelitov in vohunjenja do sabotaž podmorske infrastrukture ter dezinformacijskih kampanj v Franciji in Afriki.

Strateška negotovost in jedrsko vprašanje

Čeprav je vojna v Ukrajini glavni vzrok za skrb, je Macron kot vir nevarnosti navedel tudi vojne na Bližnjem vzhodu, terorizem, kibernetske napade in, kar je tudi zelo pomembno, »negotovost, ki so jo dodale Združene države«. Ta izjava sovpada z napetostmi v trgovinskih odnosih med EU in ZDA.

Macron in Trump sta si spet skočila v lase

Guardian je poročal, da je Macron pred kratkim EU pozval, naj »odločno brani evropske interese« pred grožnjami predsednika Trumpa z uvedbo novih carin, kar kaže na širšo željo po evropski strateški avtonomiji.

V kontekstu teh groženj je sprožil tudi pomembno razpravo o vlogi francoskega jedrskega orožja. Svojim vojaškim in obrambnim uradnikom je naročil, naj začnejo strateški dialog z evropskimi partnerji o tem, kako bi francoski jedrski arzenal lahko pripomogel k zaščiti celotne Evrope.

Po Macronovih besedah svoboda od leta 1945 še nikoli ni bila tako resno ogrožena. FOTO: Ludovic Marin/AFP

Ta poteza sledi dogovoru med Francijo in Veliko Britanijo o sodelovanju na področju jedrske obrambe.

Notranjepolitični odzivi in nujnost žrtvovanja

Macronov poziv k povečanju vojaških izdatkov je naletel na različne odzive. Medtem ko francoske konservativne in skrajno desne stranke podpirajo večje vlaganje v vojsko, levica po poročanju portala France 24 vladi očita, da žrtvuje težko pridobljene socialne pravice za vojaške namene.

Je za Slovenijo Nato res predrag?

Macron je vztraja, da država lahko najde denar za vojsko, čeprav se hkrati spopada z visokim javnim dolgom. »Narod vas potrebuje,« je dejal vojakom. »Vsi se bomo morali žrtvovati. Svoboda ima svojo ceno.«

Francoski obrambni minister Sébastien Lecornu je v nedeljskem intervjuju za časnik La Tribune Dimanche poudaril, da mora Francija več vlagati tudi v obrambno tehnologijo in usposabljanje inženirjev, da bi ostala konkurenčna.

Do leta 2027 naj bi Francija za obrambo porabila 64 milijard evrov na leto. FOTO: Joel Saget/AFP

»Velike sile se ukvarjajo z razvojem kvantnih računalnikov, da bi v prihodnosti lahko revolucionarno spremenili način bojevanja. Ali želimo ostati v igri?« se je vprašal.

Macron je po poročanju portala Euractiv pozval tudi k mobilizaciji vseh vladnih resorjev in nakazal, da bo predstavil načrt za mobilizacijo mladih, ki bi jim morali dati priložnost, da služijo državi.