Začetek pogajanj o končnem besedilu ljubljansko-haaške konvencije
Tristo udeležencev iz več kot sedemdesetih držav je dopotovalo v Ljubljano na največjo diplomatsko konferenco v zgodovini samostojne Slovenije. Konferenca je namenjena usklajevanju končnega besedila nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih in drugih mednarodnih hudodelstev (konvencije MLA), pri oblikovanju katere je Slovenija v zadnjem desetletju igrala pomembno vlogo.
Konvencija temelji na enem ključnih principov mednarodnega kazenskega prava, in sicer da so države primarno odgovorne za preganjanje najhujših zločinov.
Z naraščanjem nacionalnih pregonov mednarodnih kaznivih dejanj, za katere velja univerzalna jurisdikcija, se je okrepila potreba po vzpostavitvi sodobnega mednarodnega postopkovnega pravnega okvira za medsebojno pravno pomoč in izročitev. Podobni mehanizmi za mednarodno sodelovanje že obstajajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji, je spomnila predsednica konference, argentinska sodnica Silvia Fernández de Gurmendi, medtem ko pri pregonu najhujših kaznivih dejanj, kot so genocid in zločini proti človečnosti, nikoli niso bili razviti.
Ambicija organizatorjev konference je zapolnitev trenutne pravne praznine na tem področju z mednarodno pogodbo: ljubljansko-haaško konvencijo.
»Pred nami je ogromna naloga vzpostavitve pravne podlage, ki nam bo omogočila učinkovitejše preiskovanje in pregon najhujših kaznivih dejanj ter hitrejše odzivanje. Ta korak vidim kot naslednji mejnik v našem skupnem boju proti nekaznovanosti. S sprejetjem konvencije o medsebojni pravni pomoči bomo vzpostavili novo obdobje odgovornosti,« je med uvodnim nagovorom poudarila ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Z odra unionske dvorane so udeležence nagovorili tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan in predstavniki petih držav tako imenovane jedrne skupine pobudnic konvencije MLA: Belgije, Nizozemske, Mongolije, Senegala ter Argentine. Ministrica Švarc Pipan je dvotedensko konferenco opisala kot začetek »končne, a ključne faze« več kot desetletje dolgega procesa in izrazila prepričanje, da bo delegatom v Ljubljani uspelo preseči razlike ter poiskati skupne rešitve za izboljšanje nacionalnih postopkov in mehanizmov učinkovitega mednarodnega sodelovanja.
Kakšen bo končni seznam zločinov?
Kako uspešna bodo pogajanja, naj bi bilo jasno šele drugi teden konference, ko se bodo tudi izkristalizirala kakršna koli razhajanja med sodelujočimi državami. Delegati bodo med drugim morali doseči dogovor o končnem seznamu zločinov, ki bodo opredeljeni v konvenciji in o tem, ali bo ta vključevala tudi njihove definicije.
Vsi predstavniki jedrne skupine držav so poudarili pomen učinkovitega boja proti nekaznovanosti posameznikov, odgovornih za najhujše zločine. »Njihov pregon ni le namenjen vzpostavljanju odgovornosti, ampak tudi pošiljanju močnega sporočila celotni mednarodni skupnosti, da se teh zločinov nikoli ne bo toleriralo,« je opozorila belgijska ministrica za zunanje zadeve Hadja Lahbib.
Odsotnost učinkovitega pravnega okvira za medsebojno pravno pomoč in izročitev po besedah nizozemske ministrice za pravosodje Dilan Yeşilgöz-Zegerius pomeni, da je na nacionalni ravni težje odkrivati in preganjati mednarodna kazniva dejanja, to pa omogoča storilcem, da se na koncu izognejo pravici. Kot je Nizozemka poudarila med opoldansko novinarsko konferenco, pregon odgovornih predstavlja temelj mednarodnega pravnega reda in je dolžnost vseh nas. »Jezidi, ki so bili zasužnjeni, Ukrajinci, nad katerimi so se brutalno znašali, in vse ostale žrtve si zaslužijo, da se storilce teh zločinov privede pred roko pravice.«
