Slovenija se je pri stanju pravic LGBT+ uvrstila za Hrvaško in Avstrijo
Slovenija se je v rednem letnem pregledu stanja pravic skupnosti LGBT+, ki ga objavljajo pri organizaciji Ilga Europe, znašla v evropskem povprečju, za Hrvaško in Avstrijo ter pred večino vzhodnoevropskih držav, ki se tradicionalno uvrščajo na dno seznama.
Najslabši položaj pravic LGBT+ je bil zabeležen v Rusiji, Armeniji, Turčiji in Azerbajdžanu. Med članicami Evropske unije je najslabši rezultat ponovno zabeležila Poljska, sledita ji Romunija in Bolgarija. Najbolje je za pravice istospolno usmerjenih poskrbljeno na zahodu in severu stare celine, država z najvišjim rejtingom pa je postala Malta, ki se je uvrstila pred Belgijo, Dansko in Španijo.
Pozitivne spremembe v Sloveniji
Seznam odraža razmere v evropskih državah med januarjem in decembrom lani, oblikovan pa je na podlagi vrste indikatorjev na različnih področjih: od zagotavljanja enakosti in nediskriminacije istospolno usmerjenih do urejanja zakonske podlage za priznanje (spremembe) spola.
Med devetinštiridesetimi državami je Slovenija zasedla 21. mesto. Med dogodki, ki so najbolj zaznamovali področje pravic LGBT+ v preteklem letu, poročilo izpostavlja odločitev ustavnega sodišča o legalizaciji porok istospolnih parov oziroma njihove posvojitve otrok. Z uzakonitvijo odločitve je Slovenija, kot navajajo pri Ilga Europe, postala prva nekdanja socialistična evropska država, ki je uredila to področje.
Država se po drugi strani bistveno slabše odrezala na področju pregona zločinov iz sovraštva in sovražnega govora, kjer je zasedla šele 31. mesto. Pred njo so se uvrstile vse republike nekdanje Jugoslavije, pa tudi Albanija, Gruzija in Moldavija.
Poročilo omenja menjavo vlade oziroma poraz Slovenske demokratske stranke na lanskih volitvah v državni zbor. Z novo vlado pod vodstvom Gibanja Svoboda se je po oceni mednarodne organizacije znatno izboljšala komunikacija oblasti s civilno družbo.
Slovenija se je v analiziranem obdobju znašla tudi v skupini devetih držav, skupaj z Avstrijo, Belgijo, Estonijo, Ciprom, Francijo, Grčijo, Irsko in Litvo, ki so se odločile odpraviti prepovedi ali znižati obdobja odloga darovanja krvi za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Porast nasilja in sovražnega govora
Kljub temu da je stanje pravic v EU boljše v primerjavi z drugimi deli stare celine, države članice čaka še dolga pot do doseganja polne enakopravnosti skupnosti LGBT+. Področja, pri katerih je največ prostora za izboljšavo, so zagotavljanje telesne integritete interseksualcev, podeljevanje azila, ureditev zakonskega priznanja spola ter pregon zločinov iz sovraštva in sovražnega govora.
Nasilje proti pripadnikom skupnosti LGBT+ je po oceni Ilga Europe v lanskem letu v mnogih državah naraslo tako po obsegu kot po intenzivnosti. Pri organizaciji navajajo primere umorov istospolno usmerjenih oseb v Azerbajdžanu, na Norveškem, Slovaškem in Irskem. V Estoniji, Nemčiji in Gruziji so v enakem obdobju poročali o umorih treh transspolnih oseb.
S fizičnim nasiljem narašča tudi verbalno, ki je pogosto osredotočeno na transspolne osebe. V mnogih državah v njem sodelujejo politiki in predstavniki oblasti, v nekaterih pa tudi verski voditelji.
Ta trend na stari celini spremlja naraščanje števila posameznikov, obsojenih zaradi zločinov iz sovraštva oziroma sovražnega govora, kar pri organizaciji izpostavljajo kot pozitiven signal.
