
Neomejen dostop | že od 14,99€
Robert Francis Prevost je z imenom Leon XIV. nakazal, kakšno bo njegovo papeževanje, poudarjajo številni analitiki. O tem se je večer pred začetkom konklava, ko sta se zadnjič slišala, kot je poročal Daily Herald, posvetoval tudi s starejšim bratom Johnom, ki pa ni bil naklonjen imenu Leon. »Vprašal je: ‘Kako naj se poimenujem?’« se je spominjal John Prevost. »Rekel sem mu, da naj ne bo Leon, ker bi bil trinajsti. A očitno se je dobro pozanimal in ugotovil, da je pravzaprav štirinajsti.«
Kateri pa so bili njegovi predhodniki in kaj je bilo značilno za njihove pontifikate?
To ime si je v preteklosti izbralo trinajst voditeljev Rimskokatoliške cerkve, zadnji, ki ga je nosil, jo je vodil pred več kot stotimi leti, med letoma 1878 in 1903, in je slovel kot izobraženec (doktoriral je iz teologije in prava) in človek širokih pogledov. Najpomembnejše delo Leona XIII. je okrožnica Rerum novarum (O novih stvareh, iz leta 1891), v kateri je kritiziral kapitalizem ter obravnaval delavske pravice, zahteval pravično plačilo in uvedel socialni nauk kot del katoliške doktrine. Zaradi tega so se ga oprijeli vzdevki, kakršna sta socialni papež in papež delavcev. Papež je postal pri 68 letih, a ker je pogosto bolehal, so pričakovali razmeroma kratek pontifikat. Vendar je trajal več kot 25 let.
Prvi s tem imenom je bil Leon I. oziroma Leon Veliki s pontifikatom med letoma 440 in 461. Med drugim je znan po tem, da se je srečal s hunskim poglavarjem Atilo in ga odvrnil od napada na Rim. Prvi izmed papežev Leonov je bil prav tako intelektualec in reformator, med drugim je izdal dokument, ki opredeljuje Jezusa Kristusa kot človeškega in božanskega.
Izpostavimo lahko še Leona XI., ki je imel enega najkrajših pontifikatov v zgodovini, saj je trajal manj kot mesec dni – od 1. aprila 1605 do smrti 27. aprila 1605.
Papež Leon XIV. ima podobno kakor njegov predhodnik doktorat iz kanonskega prava. Da si je izbral takšno ime, bi lahko pomenilo, ugibajo komentatorji, da si bo prizadeval za spodbujanje katoliškega družbenega nauka v današnjem svetu in da bo družbeno angažiran, zlasti v povezavi s posledicami globalizacije in umetne inteligence. Nekdanji direktor Inštituta za politične raziskave in katoliške študije na Ameriški katoliški univerzi Stephen Schneck meni, da doktrina Leona XIII. poudarja tisti del cerkve, ki podpira varovanje okolja, rasno pravičnost in bolj demokratičen pristop. »Mislim, da je zelo dobra izbira za svet, v katerem je avtoritarnost v porastu,« je ocenil za Politico.
Izbor imena je med drugim komentiral tudi eden od njegovih dveh bratov, 71-letni John Prevost, sicer upokojeni ravnatelj katoliške šole, ki še vedno ni povsem dojel bratovega vzpona na papeški prestol. »Nisem si zares mislil, da bi se to lahko zgodilo. Možnost je sicer je obstajala, a bil sem prav tako presenečen kot vsi drugi, ko so izgovorili njegovo ime,« je povedal ameriškim medijem iz svojega doma na južnem obrobju New Lenoxa.
Kot piše spletna stran Daily Herald, je bil ob novici v šoku. »Ravno sem se pogovarjal po telefonu z nečakinjo in nisva mogla verjeti. Potem so ponoreli še stacionarni telefon, ipad in moj mobilni telefon,« je opisoval.
»Imeli smo povsem običajno otroštvo,« je še povedal. »Malce nenavadno je, a vsi trije smo že kot otroci vedeli, kaj želimo početi. In Rob – tako smo ga klicali že od malih nog – je vedel, da bo postal duhovnik, že odkar je shodil. Neki sosed je enkrat dejal, da bo nekega dne postal papež.«
Kot je dodal John Prevost, pričakuje, da bo njegov brat sledil stopinjam pokojnega papeža Frančiška kot glasnik zapostavljenih in revnih. »Do zdaj sta dva takšna, oba sta hkrati bivala v Južni Ameriki, v Peruju in Argentini in sta imela enake izkušnje pri delu v misijonih in pri delu z zatiranimi.«
Nad novico je bil šokiran tudi drugi brat, Louis Prevost, ki je spremljal neposredni prenos iz Vatikana. »Ko sem zaslišal Roberto, sem takoj vedel, da je Rob,« je dejal. »Na srečo sem še vedno ležal v postelji, ker bi sicer lahko padel.« Potem je vstal in začel »plesati kot idiot«. Brata je opisal kot prizemljenega, z dobrim smislom za humor in izjemno pametnega. »Rad je delal kot misijonar v Peruju in bil z ljudmi, zaradi svojega dela v Vatikanu pa je prepotoval svet,« je povedal Louis Prevost in tudi on dodal, da so v družini vedeli, da bo v Katoliški cerkvi veliko dosegel.
Praksa sprejemanja novega, papeškega imena se je začela uveljavljati v 11. stoletju, v obdobju nemških papežev, ki so izbirali imena zgodnjih cerkvenih škofov, da bi s tem pokazali kontinuiteto, je poročal AP. Od leta 1555 pa si je vsak izbranec na konklavu izbral papeško ime. Več stoletij so bila to imena papežev, ki so jih povzdignili med kardinale, od sredine 20. stoletja pa so si začeli izbirati imena, ki so nakazovala cilj njihovega papeževanja.
Janez: 23
Benedikt: 16
Gregor: 16
Klemen: 14
Leon: 14
Inocenc: 13
Pij: 12
Komentarji