Zaradi dragih zdravil za hujšanje bodo zaposleni plačevali več iz lastnega žepa

Večina velikih ameriških podjetij načrtuje, da bodo v letu 2026 povečala stroške, ki jih bodo morali za zdravstveno zavarovanje kriti njihovi zaposleni. Po podatkih raziskave svetovalnega podjetja Mercer kar 51 odstotkov delodajalcev z več kot 500 zaposlenimi razmišlja o tem, da bi zvišali lastno udeležbo zaposlenih, kar pomeni višje odbitne zneske in večje plačilo iz lastnega žepa pri obisku zdravnika ali nakupu zdravil. Leto prej je tak ukrep napovedalo 45 odstotkov podjetij, kar pomeni, da se trend hitro širi, poroča Reuters.

Glavni razlog za to spremembo so visoki stroški novih zdravil, zlasti tistih za hujšanje in tako imenovanih specialnih zdravil, ki so namenjena kompleksnejšemu zdravljenju. Še posebej izstopajo zdravila za hujšanje iz skupine GLP-1, kot sta wegovy (proizvajalca Novo Nordisk) in zepbound (Eli Lilly). Ta zdravila lahko stanejo tudi več kot tisoč dolarjev na mesec za enega zaposlenega. Čeprav nekateri bolniki prek svojega zdravstvenega zavarovanja plačajo manj, podjetja kot celota nosijo precejšen del stroškov, saj krijejo velik del zavarovalnih premij.

Slovenci za hujšanje dali že več kot 33 milijonov evrov

Zaradi hitro rastočih stroškov teh zdravil je kar 77 odstotkov podjetij v raziskavi navedlo, da so prav zdravila za hujšanje postala ena največjih skrbi za prihodnost. v mnogih med njimi se zato sprašujejo, ali bodo še lahko omogočali kritje teh zdravil v svojih zavarovalnih načrtih.

Čeprav bolniki pogosto plačajo manj, ker so vključeni v zdravstvene načrte podjetja, so končni stroški za delodajalce še vedno zelo visoki.

Zaradi hitro rastočih stroškov zdravil za hujšanje je kar 77 odstotkov podjetij v raziskavi navedlo, da so prav zdravila za hujšanje postala ena največjih skrbi za prihodnost. FOTO: Tom Little/Reuters

Zato ne preseneča, da je kar 77 odstotkov vprašanih podjetij v anketi navedlo stroške zdravil za hujšanje kot eno svojih največjih skrbi za prihodnja leta. »Vse več strank nam pove, da ne vedo, kako dolgo bodo še lahko krili ta zdravila,« je za agencijo Reuters povedala Alysha Fluno, vodja za farmacevtske inovacije pri Merceru.

Ameriški model: kako podjetja zaposlenim krijejo zdravila

V ZDA je sistem zdravstvenega zavarovanja večinoma vezan na delodajalce. Ti praviloma sodelujejo z upravitelji farmacevtskih ugodnosti (pharmacy benefit managers, PBM), ki zanje sklepajo pogodbe s proizvajalci zdravil, oblikujejo sezname kritih zdravil in določajo cene ter povračila lekarnam. Med največjimi PBM so CVS Caremark, Express Scripts (v lasti Cigne) in Optum Rx (UnitedHealthcare).

Ozempic je dobil močno konkurenco: Novo zdravilo je še boljše, kažejo študije

PBM naj bi zagotavljali popuste, vendar pogosto sami obdržijo večino pridobljenih znižanj, kar je sprožilo pozive k večji transparentnosti. Po podatkih Mercera kar 34 odstotkov delodajalcev razmišlja o zamenjavi svojega PBM, 40 odstotkov pa razmišlja o novih modelih pogodbenih razmerij, ki bi temeljili na dejanskih nabavnih cenah zdravil.

Eden takih primerov je pokojninski sklad CalPERS, drugi največji javni kupec zdravstvenih storitev v ZDA, ki je napovedal zamenjavo svojega PBM in zahteval večjo transparentnost.

Stroški zdravil na recept so se lani zvišali za osem odstotkov, Mercer pa za leto 2025 napoveduje 5,8-odstotno rast skupnih stroškov zdravstvenih ugodnosti. Ob vse večjem pritisku zaradi inovativnih, a izjemno dragih zdravil bodo delodajalci verjetno še naprej iskali načine za zmanjšanje stroškov, kar pa lahko pomeni večje breme za zaposlene.