ZDA uvedle sankcije proti Beti Hohler in drugim sodnicam ICC

Združene države Amerike so uvedle sankcije zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Državni sekretar Marco Rubio je sankcije objavil v četrtek. Zadevajo sodnice Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibáñez Carranza iz Peruja, Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina in Beti Hohler iz Slovenije, poroča Guardian. 

Podpisnica ene od najpomembnejših sodnih odločitev našega časa

Donald Trump je uradnikom kabineta naročil, naj pripravijo sankcije proti ICC, potem ko je sodišče izdalo naloge za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta. Sodišče ju namreč obtožuje vojnih zločinov v Gazi. 

»Kot sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča so te štiri posameznice aktivno sodelovale pri nezakonitih in neutemeljenih dejanjih ICC, usmerjenih proti Ameriki ali našemu tesnemu zavezniku Izraelu,« je dejal Rubio. »Sodišče ICC je spolitizirano in lažno trdi, da ima neomejeno diskrecijsko pravico pri preiskovanju, obtoževanju in pregonu državljanov ZDA in naših zaveznikov. Ta nevarna trditev in zloraba oblasti krši suverenost in nacionalno varnost Združenih držav in naših zaveznikov, vključno z Izraelom,« je zatrdil ameriški državni sekretar.

(KOMENTAR) Haag: aretirajte Benjamina Netanjahuja

Dve od sankcioniranih sodnic, ena izmed njiju je Beti Hohler, sta odobrili naloga za prijetje Netanjahuja in Galanta, dve pa preiskavo o ameriških zločinih v Afganistanu.

Sodnicam je prepovedan vstop v ZDA, blokirani pa bodo tudi njihova lastnina ali drugi interesi v ZDA, poroča agencija AFP. Poleg tega sankcije močno ovirajo posameznike pri izvajanju celo najbolj rutinskih finančnih transakcij, saj ZDA od vseh bank, ki so kakorkoli povezane z njimi ali izvajajo transakcije v dolarjih, zahtevajo, da upoštevajo omejitve, poroča Reuters. 

Slovenija bo predlagala aktivacijo akta EU o blokiranju

Mednarodno kazensko sodišče je ukrep ostro obsodilo in dejalo, da gre za poskus spodkopavanja neodvisnosti mednarodne sodne institucije, ki milijonom žrtev »nepredstavljivih grozodejstev« zagotavlja upanje na pravico. »Takšni ukrepi so jasen poskus spodkopavanja neodvisnosti mednarodne sodne institucije, ki deluje na podlagi mandata 125 držav pogodbenic z vsega sveta,« je sporočilo.

»Sankcije niso usmerjene le proti določenim posameznikom, temveč tudi proti vsem, ki podpirajo sodišče, vključno z državljani in pravnimi subjekti držav pogodbenic. Usmerjene so proti nedolžnim žrtvam v vseh primerih pred sodiščem, pa tudi proti vladavini prava, miru, varnosti in preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki pretresajo vest človeštva.« Sodišče je poudarilo še, da v celoti podpira svoje osebje in si bo še naprej prizadevalo, da bi žrtvam vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti, genocida in agresije zagotovilo pravico.

Na sankcije ZDA se je nemudoma odzvalo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. »Slovenija obžaluje napovedane sankcije vlade ZDA zoper štiri sodnice Mednarodnega kazenskega sodišča, med njimi tudi sodnico iz Slovenije. Slovenija zavrača pritiske na sodne institucije in vplivanje na pravosodno delovanje, sodišča morajo delovati v interesu prava in pravičnosti,« so zapisali.

»Sodnici, ki je slovenska državljanka, bomo v aktualni situaciji zagotovili vso potrebno podporo pri opravljanju njenega mandata. Slovenija bo zaradi uvrstitve državljanke članice EU na sankcijski seznam ZDA predlagala takojšnjo aktivacijo akta EU o blokiranju,« so obljubili na ministrstvu. 

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejala, da se ji zdi zanimivo, da so sankcij deležne ravno sodnice iz štirih majhnih držav. Slovenska sodnica je edina izmed njih, ki je državljanka EU. »Gre za neposreden napad na sodišče, na neodvisnost sodišča,« je ocenila. Ministrica meni, da je uvedba sankcij »pokazala, da se ZDA dobesedno požvižgajo na delo sodišč«. »Sodnica je slovenska državljanka in ji bomo seveda stali ob strani, da bo lahko nemoteno opravljala svoje delo,« je še napovedala. 

»Obžalujem današnjo odločitev ameriške administracije, s katero uvaja sankcije zoper štiri sodnike Mednarodnega kazenskega sodišča. Slovenija je in bo še naprej neomajna podpornica neodvisnosti in nepristranskosti te osrednje mednarodne kazenskopravne sodne institucije in delovanja njenih zaposlenih,« pa je zapisal predsednik vlade Robert Golob.

Trumpov ukaz o sankcijah po Netanjahujevem obisku v ZDA

Trump je že v začetku februarja, kmalu za tem, ko ga je v Washingtonu obiskal izraelski premier Netanjahu, podpisal izvršni ukaz o sankcijah proti vsem uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča, ki preiskujejo, aretirajo, pridržijo ali sodno preganjajo Američane in zaveznike iz držav, ki niso članice rimskega statuta o ustanovitvi ICC.

Trumpove sankcije proti ICC deležne ostrih kritik

Na Trumpovo uvedbo sankcij proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču se je februarja odzvala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. V sporočilu za javnost, v katerem jih je obsodila, jih je označila za popolno zanikanje zgodovine in ignoriranje prava kot temelja mednarodnih odnosov. »Skrb vzbujajoče je, da ZDA spodkopavajo temelje mednarodnega kazenskega prava, ki so ga same pomagale graditi,« je poudarila ter spomnila, da to sega v čas nürnberških procesov.

Predsednica je tudi podprla pobudo držav pogodbenic rimskega statuta, da stopijo v bran sodišču in vsem njegovim uslužbencem. Po njenem mnenju ZDA v svet pošiljajo nevarno sporočilo, da so sodniki ICC deležni sankcij samo zato, ker preganjajo zločine, pravo sporočilo mednarodni skupnosti pa bi po njenem moralo biti, da je »edino zagotovilo, da posamezniki ne bodo preganjani, da ne sodelujejo pri najhujših zločinih proti človeštvu«.

ZDA zaradi preiskave vojnih zločinov s sankcijami nad tožilko

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je februarja v odzivu na sankcije zagotovila, da se bo Evropa vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava.

ZDA so že uvedle sankcije tudi proti glavnemu tožilcu ICC Karimu Khanu, Trump pa je v svojem prvem mandatu leta 2020 uvedel podobne sankcije proti tedanji tožilki ICC Fatou Bensouda, ki je hotela preiskati vojne zločine ameriških vojakov v Afganistanu.