Ukrajina izgubi sto vojakov dnevno

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 106. dan vojne.
Fotografija: Ukrajinska vojska trpi hude izgube. FOTO: Str/AFP
Odpri galerijo
Ukrajinska vojska trpi hude izgube. FOTO: Str/AFP

21.00 Ruske oblasti ne načrtujejo novih ustavitev dobav plina

Ruska vlada trenutno ne namerava ustaviti dobave plina nobeni državi več, je danes po navedbah ruskih virov povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Države, ki ne prejemajo več zemeljskega plina iz Rusije, so Poljska, Bolgarija, Finska, Nizozemska in Danska. Za zdaj na ta seznam ne bodo dodali novih držav.

17.00 Ukrajina izgubi sto vojakov dnevno

Ukrajina v spopadih na fronti z ruskimi enotami vsak dan izgubi do 100 vojakov, v težkih bojih vsak dan beležijo tudi do 500 ranjenih, je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov. Države je pozval tudi k obsežnejši in hitrejši dobavi orožja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

»Razmere na fronti so težke. Vsak dan je ubitih do 100 naših vojakov in do 500 ranjenih. Rusija še naprej pritiska s svojo množičnostjo, se spotika, naleti na močan odpor in utrpi veliko žrtev,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na družbenih omrežjih zapisal Reznikov.

16.20 Dva britanska in en maroški borec v Donecku obsojeni na smrt

Dva Britanca in Maročan, ki so jih v Ukrajini zajele ruske sile, so bili obsojeni na smrt, poroča RIA Novosti. 28-letnega Aidena Aslina, 48-letnega Shauna Pinnerja in 21-letnega Brahim Saadoun iz Maroka je sodišče sepratistične Doneške ljudske republike obsodilo kot plačance. Družini Britancev sicer trdita, da sta se bojevala v ukrajinski vojski. Združeno kraljestvo trdi, da sta vojna ujetnika in jima kot takima pripada imuniteta, poroča BBC.

Na sojenju, ki je trajalo tri dni, so moški priznali krivdo za »dejanja, katerih cilj je bil sprememba oblasti in strmoglavljenje ustavne ureditve Ljudske republike Doneck,« poroča ruska tiskovna agencija Interfax. Obtoženi imajo en mesec časa, da se pritožijo na sodbo.

image_alt
Vojakom iz Azovstala naj bi sodili v separatistični Doneški ljudski republiki

Britanska borca sta se aprila predala proruskim silam v obleganem mestu Mariupolj, Brahim pa se je proruskim enotam predal v mestu Volnovaka.

Trije tuji borci so bili obsojeni na smrt. FOTO: Supreme Court Of Donetsk People' Via Reuters
Trije tuji borci so bili obsojeni na smrt. FOTO: Supreme Court Of Donetsk People' Via Reuters

15.05  Lenarčič napovedal še 200 milijonov evrov pomoči Ukrajini

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je danes v Ukrajini napovedal dodatnih 205 milijonov evrov humanitarne pomoči za to državo, ki je tarča ruske agresije. Lenarčič se je sicer danes sestal s podpredsednico ukrajinske vlade Irino Vereščuk, na programu pa ima tudi srečanja z več ministri in predstavniki civilne zaščite.

Z dodatnimi 205 milijoni evrov bo skupna vrednost finančne in materialne humanitarne pomoči Evropske unije Ukrajini presegla 700 milijonov evrov. Od tega je bilo 13 milijonov evrov namenjenih projektom v sosednji Moldaviji, navajajo v Bruslju.

Zelenski je dejal, da je Ukrajina sovražniku povzročila »znatne izgube«. FOTO: Reuters
Zelenski je dejal, da je Ukrajina sovražniku povzročila »znatne izgube«. FOTO: Reuters

10.20  Duda kritičen do Scholza in Macrona, Putina primerjal s Hitlerjem

Poljski predsednik Andrzej Duda je proti nemškemu kanclerju Olafu Scholzu in francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu uperil kritiko zaradi pogovorov z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki jih nadaljujeta kljub ruski invaziji.

Dialog s Putinom po oceni Dude pomeni »na neki način legitimacijo osebe, ki je odgovorna za zločine ruske vojske v Ukrajini«.

Poljski predsednik je situacijo v Ukrajini in Putinovo vlogo v njej tudi primerjal s situacijo za časa Hitlerja in druge svetovne vojne. »Se je kdo pogovarjal s Hitlerjem med drugo svetovno vojno? Je kdo rekel, da mora on rešiti svoj obraz? Da se morajo dogodki odviti na način, da se Hitler ne bi počutil ponižanega?« je spraševal poljski predsednik.

Francoski predsednik Macron je v zadnjih šestih mesecih s Putinom na telefonu preživel več kot sto ur. Zaradi ohranjanja dialoga s Putinom tudi po ruskem napadu na Ukrajino konec februarja je že bil deležen kritik predvsem od vzhodnoevropskih in baltskih partnerjev. Francija sicer nudi Ukrajini vojaško in finančno podporo, se pa Macron v nasprotju z več drugimi evropskimi voditelji še ni odpravil tja. Pred kratkim je izjavil, da se Rusije in Putina kljub zgodovinski napaki, ki je državo in njenega voditelja geopolitično skorajda povsem osamila, ne sme ponižati ter da je treba po zaustavitvi ognja v Ukrajini najti diplomatsko rešitev za nastalo politično krizo.

9.45  Če bi od Zahoda dobili orožje dolgega dosega, bi v dveh do treh dneh osvobodili Severodoneck

Sergij Hajdaj, ukrajinski guverner Luganska, je dejal, da je trenutno nemogoče evakuirati ljudi iz Severodonecka, kjer se nadaljujejo hudi boji. Dejal je še, da če bi Zahod lahko dobavil obljubljeno orožje, bi ukrajinske sile lahko »očistile Severodoneck v dveh ali treh dneh«. Kot je zapisal zjutraj na telegramu, »tišina traja le, ko se puške ponovno polnijo. V regijskem središču se nadaljujejo ulični boji. Rusi se držijo svoje primitivne taktike: močan artilerijski ogenj, nato poskus preboja. Če hitro dobimo zahodno orožje dolgega dosega, se bo začel topniški dvoboj, Sovjetska zveza [sic] bo izgubila proti Zahodu, naši branilci pa bodo lahko očistili Severodoneck v dveh ali treh dneh. Evakuacija od tod je še vedno nemogoča, prav tako tudi prevoz blaga. Trenutno ima bolnišnica vse potrebno za stabilizacijo ranjencev.« Znova je poudaril, da »Rusi ne nadzorujejo poti Lisičansk–Bahmut, ampak jo nenehno napadajo, ter da te ceste ne uporabljajo.

Za preboj, tako ukrajinski predsednik, bi bilo nujno potrebno orožje dolgega dosega. FOTO: Reuters
Za preboj, tako ukrajinski predsednik, bi bilo nujno potrebno orožje dolgega dosega. FOTO: Reuters

7.00  Brez posredovanja bo prehranska kriza trajala še leta

Ngozi Okonjo-Iweala, vodja Svetovne trgovinske organizacije (STO), je dejala, da bi, če ne bo posredovanja, prehranska kriza, ki jo je sprožila vojna v Ukrajini, lahko trajala leta. »Afriške države bi lahko še posebej močno prizadelo pomanjkanje pšenice in gnojil,« je dejala za BBC in dodala, da »milijoni ton žita ležijo v skladiščih in ukrajinskih pristaniščih in jih zaradi vojne ni mogoče izvoziti.« Ukrajina je velik svetovni izvoznik pšenice in obsega devet odstotkov svetovnega trga. Prav tako predstavlja ogromen, 42-odstotni delež svetovnega trga sončničnega olja in 16-odstotni delež svetovne zaloge koruze. Zaradi zastoja zaradi ruske blokade črnomorskih pristanišč ter ruskih in ukrajinskih rudnikov ob obali je v Ukrajini obtičalo od 20 do 25 milijonov ton pšenice, svetovne cene žita pa med tem strmo rastejo.

image_alt
Iskanje rešitev za deblokado črnomorskih pristanišč

6.45  Volodimir Zelenski: Bitka za Severodoneck bo odločila o usodi vzhodnega dela države

Boj za Severodoneck bo odločil o usodi vzhodne Ukrajine, je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da bo bitka za vzhodno mesto Severodoneck odločila o usodi Donbasa in je verjetno najtežji spopad od začetka ruske invazije. V poznem nočnem nagovoru svojemu narodu v sredo zvečer je Zelenski zatrdil, da je Ukrajina sovražniku povzročila »znatne izgube«. Znano je, da so ukrajinske sile med težkimi boji v vaseh na fronti na jugu bile potisnjene nazaj na obrobje ključnega mesta na fronti.

image_alt
Severodoneck večinoma pod ruskim nadzorom

Zelenski je dejal, da je Ukrajina sovražniku povzročila »znatne izgube«. FOTO: Reuters
Zelenski je dejal, da je Ukrajina sovražniku povzročila »znatne izgube«. FOTO: Reuters

Preberite še: