Pristajalnik je na površju Lune, a najverjetneje se je prevrnil

Le nekaj dni po tem, ko je na površju Lune pristal pristajalnik Blue Ghost, je v bližini južnega pola poskušala pristati še Atena – pristajalnik tipa Nova-C ameriškega podjetja Intuitive Machines iz Houstona. Pristanek je bil predviden za 18.32 po srednjeevropskem času, vendar se v podjetju ni razlegel val navdušenja.

V prenosu so pojasnili, da naj bi zaviralni motorji goreli še po predvidenem pristanku, tako naj bi se dvignilo ogromno prahu, seveda je to tudi vplivalo na samo pristajanje. V podjetju so potrdili, da je pristajalnik na površju, da so motorji vendarle ugasnili, da so vzpostavili stik in da se baterije polnijo preko solarnih panelov. Vendar pa ni jasno, ali pristajalnik stoji pokonci. 

Spomnimo: podjetje Intuitive Machines je že lani februarja izstrelilo pristajalnik Odisej, ki velja za prvo zasebno plovilo, ki je pristalo na površju Lune, vendar se je tudi Odisej nesrečno prevrnil. Ta tip pristajalnika, ki je visok pet metrov, ima dolge tanke noge, ki morda niso najboljša izbira. 

Posnetek:

Pristajalnik Atena je bil namenjen na območje Mons Mouton v bližini južnega pola, da bi nato iskal vodni led. Glavni znanstveni paket pristajalnega modula je bil Prime-1, ki ga sestavljata dva ločena instrumenta, naprava za vrtanje in masni spektrometer za analizo materiala. 

Tudi letošnjo odpravo, ki je z izstrelitvijo stekla konec februarja, je izdatno financirala Nasa v programu komercialnih lunarnih plovil. Na plovilu je nameščenih deset Nasinih znanstvenih instrumentov, od katerih jih je več namenjenih iskanju znakov vodnega ledu.

Na krovu pristajalnika je tudi Grace, poskakujoči robot, ki ga je izdelalo isto podjetje. Opremljen je z lastnim pogonom, ki mu bo omogočal bolj ali manj visoke skoke na površju, med drugim namerava skočiti v krater H in tam raziskati območje, ki je v večni senci. Krater H leži približno 500 metrov od predvidenega mesta pristanka Atene, globok je 20 metrov. Pri tem delu odprave bodo testirali poseben komunikacijski sistem, ki ga je pripravila Nokia, predvidoma naj bi deloval v omrežju 4G/LTE. Plovilo naj bi bilo po 45 minutah, oziroma ko bi temperature padle na določen minimum, samo sposobno prižgati motorje in skočiti iz temnega kraterja.

Zdaj je vprašanje, ali bodo ti instrumenti dobili priložnost, da pokažejo svoje delovanje. 

Z zlomljeno nogo leži na boku

V bližini južnega pola namerava Nasa v prihodnjih letih pristati tudi s posadko, medtem ko so bile odprave Apollo bolj usmerjene na območja okoli ekvatorja. Pola Lune sta zanimiva, ker je tam, še posebej v kraterjih, ki jih Sonce nikoli ne obsveti, menda zmrznjena voda, ta pa je med ključnimi surovinami. Tako Nasa kot druge agencije namreč menijo, da bodo sčasoma na Luni vzpostavile stalne raziskovalne baze in postojanke.