
Neomejen dostop | že od 14,99€
V koraku, ki bi lahko postal mejnik za celotno Evropo, se Danska pripravlja na spopad z rastočo grožnjo »globokih ponaredkov« oziroma deepfake posnetkov. Predlagajo namreč zakon, ki bo posameznikom podelil avtorske pravice nad lastnim telesom, obraznimi potezami in glasom.
Danska vlada je v petek, 27. junija 2025, napovedala, da bo okrepila zaščito pred digitalnimi imitacijami identitete ljudi s spremembo zakona o avtorskih pravicah. Gre za potezo, ki naj bi bila po poročanju britanskega portala Guardian, prva te vrste v Evropi. Hitro razvijajoča se umetna inteligenca je namreč omogočila, da lahko danes praktično vsakdo z nekaj kliki ustvari prepričljivo lažno sliko, videoposnetek ali zvočni posnetek, ki posnema poteze druge osebe. To odpira vrata zlorabam, od kraje digitalne identitete do ustvarjanja lažnih novic in zlonamerne propagande.
Danski minister za kulturo, Jakob Engel-Schmidt, je v pogovoru za CNN poudaril, da je »tehnologija prehitela zakonodajo«. Dodal je, da ne more sprejeti situacije, »kjer je mogoče človeška bitja spustiti skozi, če želite, digitalni fotokopirni stroj in jih zlorabiti za najrazličnejše namene«. Njegov cilj je poslati nedvoumno sporočilo, da ima vsakdo pravico do svojega telesa, svojega glasu in svojih obraznih potez.
Predlog zakona, ki je po besedah ministra že pridobil široko medstrankarsko podporo in naj bi bil po pričakovanjih sprejet jeseni, definira globoki ponaredek kot zelo realistično digitalno predstavitev osebe, vključno z njenim videzom in glasom. Ko bo zakonodaja sprejeta, bo Dancem teoretično omogočila, da od spletnih platform zahtevajo odstranitev takšnih vsebin, če so bile te deljene brez njihovega privoljenja.
Zakon ne bo ščitil le običajnih državljanov, temveč tudi umetnike. V zadnjem času smo bili priča več primerom, ko so se na spletu pojavile pesmi, ki so zvenele, kot da jih pojejo znani izvajalci, v resnici pa so bile ustvarjene z umetno inteligenco, ki je klonirala njihov glas. CNN izpostavlja primer kanadske pevke Celine Dion, ki je marca opozorila oboževalce na lažne vsebine, v katerih se pojavljata njen glas in podoba.
Aprila lani pa je več kot 200 umetnikov, med njimi Billie Eilish in Katy Perry, podpisalo odprto pismo proti grožnjam, ki jih umetna inteligenca predstavlja glasbeni industriji. Novi danski zakon bo tako zajel tudi »realistične, digitalno ustvarjene imitacije« umetniškega nastopa brez privoljenja. V primeru kršitev bodo prizadeti upravičeni do odškodnine.
Pomembno je omeniti, da zakonodaja ne bo posegala v svobodo govora na področju satire in parodije. Te bodo po zagotovilih vlade še vedno dovoljene, kar pomeni, da ustvarjalnost na tem področju ne bo omejena.
Engel-Schmidt upa, da bodo druge evropske države sledile danskemu zgledu. Načrtuje, da bo prihajajoče dansko predsedovanje Svetu EU izkoristil za predstavitev načrtov svojim evropskim kolegom. Če tehnološke platforme ne bodo upoštevale novega zakona, bi jih po njegovih besedah lahko doletele »hude denarne kazni«, zadeva pa bi lahko postala tudi stvar Evropske komisije. »Zato verjamem, da bodo tehnološke platforme to vzele zelo resno«, je odločen minister.
Athina Karatzogianni, profesorica tehnologije in družbe na Univerzi v Leicestru v Angliji, je za CNN pojasnila, da je danski predlog ena od stotin političnih pobud po svetu, ki si prizadevajo zmanjšati morebitno škodo, povezano z zlorabo generativne umetne inteligence. Kot poudarja, imajo lahko »globoki ponaredki tako individualni kot družbeni vpliv, saj lahko škodujejo tako pravicam posameznika kot tudi spodkopavajo temeljne vrednote demokracije, kot sta enakost in preglednost«. Danska tako ne postavlja le temeljev za zaščito svojih državljanov, temveč utira pot širši razpravi o tem, kako v dobi umetne inteligence zaščititi eno najosnovnejših pravic – pravico do lastne podobe.
Komentarji