Brez posledic za programa Galileo in Copernicus?
Potem ko je ruska vesoljska agencija Roskozmos prekinila sodelovanje z evropskimi vesoljskimi partnerji zaradi vpeljanih sankcij EU proti Rusiji, se je evropski komisar za vesolje Thierry Breton odzval, da ruska odločitev nima posledic na programe Galileo (evropski navigacijski sistem) in Copernicus (sistem satelitov za opazovanje Zemlje). »Prav tako ta odločitev ne bo vplivala na nadaljni razvoj obeh programov,« je poudaril. »Pripravljeni smo delovati odločno, skupaj z državami članicami, da zaščitimo to kritično infrastrukturo v primeru agresije, in nadaljujemo z razvijem raket Ariane 6 in Vega C, da bomo zagotovili evropsko avtonomnost na področju izstrelitvenih kapacitet.« Ruski strokovnjaki se umikajo iz Kourouja v Francoski Gvajani (prekomorski francoski departma), kjer ima Evropa svoje izstrelišče.
Naslednja izstrelitev dveh satelitov mreže Galileo, v katero je Evropa vložila okoli deset milijard evrov, je bila z ruskim sojuzom iz Francoske Gvajane predvidena za 6. april. Za zdaj je Evropa nekoliko v škripcih, če pogledamo njene lastne rakete. Vega je sicer zanesljiva raketa, a prešibka za večje satelite, kakršni so navigacijski sateliti in sateliti za opazovanje Zemlje. Ariane 6 pa je še v razvoju, konec letošnjega leta bi lahko spremljali njen krstni polet, operativna pa bi lahko postala prihodnje leto. Ta raketa bo nadomestila Ariane 5, saj bo bolj okoljsko in stropkovno učinkovita. Ariane 5 je tako edina dovolj močna raketa za izstrelitev omenjenih satelitov, a so vse rakete že zakupljene za druge odprave. Bodo za pomoč zaprosili ameriška podjetja? To vprašanje ostaja za zdaj neodgovorjeno.
Ameriška vesoljska podjetja so tudi še odvisna od ruskih motorjev. A seveda ne vsa, sploh komercialni SpaceX ima lastno proizvodnjo delov. Po ukrajinsko-ruski krizi leta 2014 je ameriški kongres naložil koorporaciji United Launch Alliance, naj prav tako zagotovi neodvisnost od Rusov. Ruske motorje uporabljajo le še njihove rakete Atlas V, ruskih motorjev imajo v hiši dovolj, da zadostijo potrebam, je za Ars Technico povedal izvršni direktor ULA Tory Bruno. Podjetje Northrop Grumman je v večji negotovosti, saj so prvo stopnjo rakete gradili v podjetjih Yuzhnoye and Yuzhmash v Dnipru v Ukrajini, ki naj bi jih v spopadih Rusi tudi poškodovali ali celo uničili.
Dmitrij Rogozin, prvi mož Roskozmosa, je včeraj prek twitterja še sporočil, da se mu sodelovanje ZDA pri pripravah ruske odprave Venera-D v luči sprejetih ameriških sankcij ne zdi več primerno. V intervjuju, ki ga povzemajo pri Roskozmosu, je tudi povedal, da bodo nemški partnerji prekinili delovanje dveh teleskopov na rentgenskem vesoljskem observatoriju Spect-RG.
Velik udarec predvsem za Roskozmos
Poznavalci so sicer jasni: ogromno škodo, če ne celo največjo, bo zaradi vojne utrpel ravno Roskozmos. Že zdaj se je agencija otepala korupcijskih škandalov in zmanjševanja sredstev. Lani so se morali tudi posloviti od monopola pri prevozu astronavtov, potem ko je SpaceX Nasi zagotovil dragona za človeško posadko. Rusija se bo v prihodnosti še bolj obračala proti Kitajski, s katero se je že dogovarjala za sodelovanje v lunarnih programih, potem ko je zavrnila sodelovanje pri ameriškem programu Artemis.
Ko smo že pri Spacexu, naj omenimo še tvit Elona Muska, ki je zagotovil, da je nad Ukrajino delujoč internet, ki ga omogočajo z njihovo mrežo starlink.
