Četrt stoletja opazovanja Sonca
Satelit Soho že 25 let iz točke L1 opazuje našo zvezdo.
Odpri galerijo
S satelitom upravlja Evropska vesoljska agencija. FOTO: Nasa
V zadnjih letih smo proti naši zvezdi poslali tehnično dovršene sonde, že četrt stoletja pa jo opazuje in proučuje evropsko-ameriški solarni in heliosferični observatorij Soho. Je najdlje delujoči opazovalec Sonca, spremljal je dva celotna 11-letna sončeva cikla (decembra lani se je začel 25. cikel), pri tem pa proučeval zunanjo atmosfero oziroma korono, sončev veter in tudi površje in sončevo jedro, s čimer je pripomogel k razumevanju vesoljskega vremena. Odkril je tudi več kot 4000 kometov. Odprava bo verjetno podaljšana vsaj do konca leta 2022.
Satelit so izstrelili 2. decembra 1995. Dva meseca kasneje, 14. februarja, se je utiril v točko L1 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer ima nemoten pogled na Sonce in vse, kar se dogaja na njem in v njegovi bližini. Soho, ki ga upravlja Esa, je opremljen z 12 različnimi instrumenti (od tega je tri prispevala Nasa).
Načrtovano je bilo, da bo deloval dve leti. Konec junija 1998 se je stik s sondo prekinil. Soho se je nekontrolirano vrtel, ker so se okvarili žiroskopi, izgubljal je elektriko, a inženirji se niso vdali in 25. septembra istega leta so ga spravili v normalno delovanje. Namestili so mu novo programsko opremo, da orientacija ni bila več odvisna od žiroskopov, s čimer so tudi podali nove tehnološke smernice za druge satelite, in tako so odpravo takrat podaljšali do leta 2003, da so lahko spremljali spreminjanje aktivnosti zvezde. Nadaljevanje odprave so od takrat odobrili še nekajkrat.
Observatorij igra pomembno vlogo v razumevanju vesoljskega vremena, ki vpliva tudi na naš planet. Meritve so pomembne za napovedovanje sončevih neviht, ki bi bile za nas lahko nevarne.
Soho je med drugim znanstvenikom posredoval najbolj natančne meritve temperatur na Soncu, pospeškov počasnega in hitrega sončevega vetra, razkril je tudi, kje nastaja najhitrejši veter: na robu magnetnih polj v obliki satovja na robu večjih aktivnih celic ob polih.
25 let opazovanj Sonca v 45 minutah:
Poleg tega pa so večinoma s koronagrafom Lasco, katerega podatke v projektu Sungrazer lahko prečesavajo vsi zainteresirani posamezniki, odkrili že več kot 4000 kometov. Instrument blokira neposredno svetlobo Sonca, kar mu omogoča nemoteno opazovanje zunanje atmosfere, hkrati pa kometov, ki pripotujejo mimo. Teh kometov drugače ne moremo odkriti, saj jih močna svetloba skrije.
Satelit so izstrelili 2. decembra 1995. Dva meseca kasneje, 14. februarja, se je utiril v točko L1 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, kjer ima nemoten pogled na Sonce in vse, kar se dogaja na njem in v njegovi bližini. Soho, ki ga upravlja Esa, je opremljen z 12 različnimi instrumenti (od tega je tri prispevala Nasa).
Načrtovano je bilo, da bo deloval dve leti. Konec junija 1998 se je stik s sondo prekinil. Soho se je nekontrolirano vrtel, ker so se okvarili žiroskopi, izgubljal je elektriko, a inženirji se niso vdali in 25. septembra istega leta so ga spravili v normalno delovanje. Namestili so mu novo programsko opremo, da orientacija ni bila več odvisna od žiroskopov, s čimer so tudi podali nove tehnološke smernice za druge satelite, in tako so odpravo takrat podaljšali do leta 2003, da so lahko spremljali spreminjanje aktivnosti zvezde. Nadaljevanje odprave so od takrat odobrili še nekajkrat.
Izstrelitev: 2. decembra 1995
Mere: 4,3 × 2,7 × 3,7 metra
Razpon z razprtimi sončnimi ploščami: 9,5 metra
Masa ob izstrelitvi: 1850 kilogramov
Instrumentov: 12
Število odkritih kometov: >4000
Mere: 4,3 × 2,7 × 3,7 metra
Razpon z razprtimi sončnimi ploščami: 9,5 metra
Masa ob izstrelitvi: 1850 kilogramov
Instrumentov: 12
Število odkritih kometov: >4000
Observatorij igra pomembno vlogo v razumevanju vesoljskega vremena, ki vpliva tudi na naš planet. Meritve so pomembne za napovedovanje sončevih neviht, ki bi bile za nas lahko nevarne.
Soho je med drugim znanstvenikom posredoval najbolj natančne meritve temperatur na Soncu, pospeškov počasnega in hitrega sončevega vetra, razkril je tudi, kje nastaja najhitrejši veter: na robu magnetnih polj v obliki satovja na robu večjih aktivnih celic ob polih.
25 let opazovanj Sonca v 45 minutah:
Poleg tega pa so večinoma s koronagrafom Lasco, katerega podatke v projektu Sungrazer lahko prečesavajo vsi zainteresirani posamezniki, odkrili že več kot 4000 kometov. Instrument blokira neposredno svetlobo Sonca, kar mu omogoča nemoteno opazovanje zunanje atmosfere, hkrati pa kometov, ki pripotujejo mimo. Teh kometov drugače ne moremo odkriti, saj jih močna svetloba skrije.
