Dežela turizma in internetnega nadzora
Tajska je tik pred volitvami sprejela zakon, ki vzbuja več vprašanj, kot daje odgovorov
Odpri galerijo
Protestnika na ulicah Bangkoka: vsebine na svetovnem spletu vse bolj nadzira vojaška vlada. FOTO: Reuters
Medtem ko se turistična sezona na Tajskem izteka, saj jugovzhod Azije vstopa v deževno obdobje, postaja politična situacija v tej državi vse bolj napeta. Do prvih demokratičnih volitev po vojaškem udaru leta 2014 je še dober teden, javnost – morda tujo celo bolj kot domačo – pa skrbi zakon o kibernetski varnosti, sprejet konec februarja.
Kritiki svarijo, da zakon državnim kibernetskim agencijam omogoča zaseg podatkov in elektronske opreme brez ustreznega pravnega nadzora. Poenostavljeno: vojaška vlada bo nadzirala internet. Zato obstaja bojazen, da bi zakon lahko uporabili kot orožje za zatiranje političnih mnenj. Veljati bo začel, ko bo objavljen v vladnem časopisu Royal Thai Government Gazette, kdaj bo to, pa lahko le ugibamo.
»Cilj zakona je preprost: internet zapreti v kletko,« je za Bloomberg izjavila Katherine Gerson, tajska raziskovalka pri Amnesty International. »Oblast je že kaznovala desetine novinarjev, politikov, aktivistov, akademikov in študentov z nejasno oblikovano zakonodajo – novi zakon bi le še utrdil zadušljivo politično klimo, ki jo je ustvarila vojaška vlada.« Za isti spletni portal je spregovoril tudi Thanathorn Juangroongruangkit, ministrski kandidat iz opozicijske stranke, ki je prepričan, da »zakon ni namenjen varovanju, ampak utišanju«.
Njegovo sprejetje tik pred volitvami je problematično, ker daje vladi velikanski vpliv na vedenje spletnih uporabnikov – le redkokdo pa je na spletu tako aktiven kot Tajci. Več kot tri četrtine od 69 milijonov ljudi na Tajskem uporablja internet, država se uvršča na tretje mesto po količini časa, ki ga povprečni uporabnik porabi za brskanje po spletu. Je sedmi največji Facebookov trg, uporabniški račun ima 84 odstotkov prebivalstva, kažejo podatki organizacije We Are Social.
S spletom so tako tesno povezani predvsem zaradi turizma. Zanimivo je, da čeprav Tajska že več desetletij velja za eno najbolj priljubljenih turističnih dežel, si večina z angleščino ni preveč domača. Kot sem opazil med nedavnim obiskom te države, ljudje svoje jezikovne težave pogosto zaupajo Googlovemu prevajalniku. Pri tem so zadovoljni trije: turist, ki pride do želene storitve, domačin, ki nekaj zasluži, še najbolj pa Google, ki vztrajno kopiči osebne podatke – dobrino, ki se je je prijel izraz nafta 21. stoletja.
V petih letih, odkar je prišla na oblast, je hunta vložila več kot šestdeset obtožb na podlagi veljavnega zakona o računalniških kaznivih dejanjih, od vprašanj glede objave poročila o človekovih pravicah na Tajskem do objavljanja različnih vsebin na facebooku. Podjetje se je že oglasilo prek azijske internetne koalicije, ki poleg Facebooka zastopa še Apple, Amazon, Twitter in druge. Izrazili so skrb, da bo podobnih primerov vedno več.
Zdaj ko niso vznemirjeni le zagrizeni, vendar ne tako vplivni borci za svobodni internet, temveč tudi največji igralci na internetnem polju, je precej bolj verjetno, da bo vlada trikrat premislila, preden bo v tisk v Royal Gazette poslala sporni zakon.
Kritiki svarijo, da zakon državnim kibernetskim agencijam omogoča zaseg podatkov in elektronske opreme brez ustreznega pravnega nadzora. Poenostavljeno: vojaška vlada bo nadzirala internet. Zato obstaja bojazen, da bi zakon lahko uporabili kot orožje za zatiranje političnih mnenj. Veljati bo začel, ko bo objavljen v vladnem časopisu Royal Thai Government Gazette, kdaj bo to, pa lahko le ugibamo.
»Cilj zakona je preprost: internet zapreti v kletko,« je za Bloomberg izjavila Katherine Gerson, tajska raziskovalka pri Amnesty International. »Oblast je že kaznovala desetine novinarjev, politikov, aktivistov, akademikov in študentov z nejasno oblikovano zakonodajo – novi zakon bi le še utrdil zadušljivo politično klimo, ki jo je ustvarila vojaška vlada.« Za isti spletni portal je spregovoril tudi Thanathorn Juangroongruangkit, ministrski kandidat iz opozicijske stranke, ki je prepričan, da »zakon ni namenjen varovanju, ampak utišanju«.
Spletna odvisnost ali odvisnost od spleta
Njegovo sprejetje tik pred volitvami je problematično, ker daje vladi velikanski vpliv na vedenje spletnih uporabnikov – le redkokdo pa je na spletu tako aktiven kot Tajci. Več kot tri četrtine od 69 milijonov ljudi na Tajskem uporablja internet, država se uvršča na tretje mesto po količini časa, ki ga povprečni uporabnik porabi za brskanje po spletu. Je sedmi največji Facebookov trg, uporabniški račun ima 84 odstotkov prebivalstva, kažejo podatki organizacije We Are Social.
Zakon bi lahko uporabili kot orožje za zatiranje političnih mnenj. FOTO: Reuters
S spletom so tako tesno povezani predvsem zaradi turizma. Zanimivo je, da čeprav Tajska že več desetletij velja za eno najbolj priljubljenih turističnih dežel, si večina z angleščino ni preveč domača. Kot sem opazil med nedavnim obiskom te države, ljudje svoje jezikovne težave pogosto zaupajo Googlovemu prevajalniku. Pri tem so zadovoljni trije: turist, ki pride do želene storitve, domačin, ki nekaj zasluži, še najbolj pa Google, ki vztrajno kopiči osebne podatke – dobrino, ki se je je prijel izraz nafta 21. stoletja.
Ko spregovorijo veliki
V petih letih, odkar je prišla na oblast, je hunta vložila več kot šestdeset obtožb na podlagi veljavnega zakona o računalniških kaznivih dejanjih, od vprašanj glede objave poročila o človekovih pravicah na Tajskem do objavljanja različnih vsebin na facebooku. Podjetje se je že oglasilo prek azijske internetne koalicije, ki poleg Facebooka zastopa še Apple, Amazon, Twitter in druge. Izrazili so skrb, da bo podobnih primerov vedno več.
Zdaj ko niso vznemirjeni le zagrizeni, vendar ne tako vplivni borci za svobodni internet, temveč tudi največji igralci na internetnem polju, je precej bolj verjetno, da bo vlada trikrat premislila, preden bo v tisk v Royal Gazette poslala sporni zakon.
