Dotik Sonca: sonda poletela skozi korono
»Prvič v zgodovini se je sonda dotaknila Sonca,« so zapisali na spletni strani ameriške vesolje agencije Nasa. Njihova inovativna Parkerjeva sonda je namreč poletela skozi zunanji del Sončeve atmosfere – korone – in tam analizirala delce in magnetno polje, so pojasnili na novinarski konferenci Ameriške geofizične zveze.
Veliki dogodek se je sicer zgodil že aprila, ko je sonda osmič obletela Sonce, a so morali znanstveniki najprej počakati na prenos podatkov in analizo. »To je fascinantno in vznemirljivo,« ni mogel navdušenja skriti Nour Raouafi, projektni znanstvenik z Univerze Johnsa Hopkinsa. »Imamo dokaze, da smo bili v koroni v podatkih magnetnega polja, podatkih o Sončevem vetru, imamo tudi vizualne dokaze. Dejansko lahko vidimo, kako je plovilo letelo skozi korono, ki jo sicer lahko opazujemo le med sončnimi mrki,« je pojasnil Raouafi.
Mejnik je bila le še ena drzna poteza za sondo in velik korak za solarno znanost, so poudarili pri Nasi. »Ne le da nam ta odprava ponuja vpogled v evolucijo Sonca in njegov vpliv na osončje, ampak vse, kar se naučimo, nam pove veliko tudi o drugih zvezdah v vesolju,« je povedal Thomas Zurbuchen, vodja znanstvenega direktorata pri Nasi.
Čeprav je naša zvezda vsem tako domača, ni natančno razumljena. Vprašanje, denimo, je, zakaj je korona, kjer je tudi več milijonov stopinj Celzija, toliko bolj vroča kot samo »površje« Sonca, kjer je okoli 5500 stopinj Celzija. Parkerjeva sonda je leta 2019 že odkrila nenavadne cikcakaste magnetne strukture v Sončevem vetru, ni pa še jasno, kako nastajajo. Lahko bi se oblikovali na površju, so pokazali aprilski podatki. Več bo seveda znanega v prihodnjih letih, ko se bo sonda spustila še bliže. Parkerja so izstrelili avgusta 2018, gre za izjemno tehnološko dovršeno sondo, med drugim so ji nadeli vrhunski toplotni ščit, ki jo zaščiti pred izjemno visokimi temperaturami, za njim so instrumenti na sobni temperaturi.
Sonce seveda nima trdnega površja, prav zato že vstop v atmosfero, ki se širi daleč na okoli, nanjo vplivajo gravitacija in magnetno polje, pomeni dotik Sonca. Meja, ko sta sili še dovolj močni, da delce držita, da ne uhaja v medplanetarni prostor, se imenuje Alfvenovo kritično površje. Od te točke se delci »spremenijo« v Sončev veter, ki vpliva na celotno osončje. Kot so pojasnili pri Nasi, meja ni povsem jasno določena, giblje se od 6,9 do 13,8 milijona kilometrov nad fotosfero. Velikost korone je odvisna od aktivnosti zvezde, ko je Sonce na vrhuncu aktivnosti je ta seveda večja. 28. aprila 2021 je med osmim obletom sonda poletela okoli 13 milijonov kilometrov nad površjem in tako je poletela skozi mejo in vstopila v atmosfero. »Pričakovali smo to, prej ali slej bi se zgodilo. Ampak vseeno je vznemirljivo, da smo jo že dosegli,« je povedal Justin Kasper, eden izmed znanstvenikov pri projektu.
Pri Nasi so še dodali, da se je sonda med obletom večkrat potopila v korono, kar je potrdilo, da je meja vse prej kot jasno začrtana. Gre bolj za nagubano območje. Sonda se je »površju« Sonca oziroma fotosferi približal na deset milijonov kilometrov. Sonda je bila prvič na območju, kjer na delce neposredno vpliva magnetno polje. Bila je tudi zelo hitra, potovala je s hitrostjo več kot sto kilometrov na sekundo (več kot 360.000 kilometrov na uro).
Vznemirljivo potovanje je aprila trajalo le nekaj ur, preliminarni podatki kažejo, da je v atmosfero sonda vstopila tudi avgusta letos, a znanstveniki potrebujejo še več časa za analizo. Deseti oblet se je zgodil prejšnji mesec, naslednji bo januarja 2022, ko se znova pričakuje vstop v korono. Sonda se bo v velikem finalu leta 2025 površju predvidoma približala na vsega nekaj več kot šest milijonov kilometrov, takrat bo dosegla tudi neverjetno hitrost, okoli 700.000 kilometrov na uro.
