Gojenje kristalov in ustvarjanje novih materialov

Doc. dr. Mirela Dragomir je znanstvena sodelavka na Institutu Jožef Stefan, kjer raziskuje na področju materialov. Zaposlena je na Odseku za elektronsko keramiko in je soustanoviteljica Laboratorija za kemijo pod ekstremnimi pogoji, ECCL. Je tudi štipendistka programa Marie Sklodowske Curie.

 

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Zelo rada grem v laboratorij, kjer gojim kristale in nato analiziram njihovo strukturo z rentgenskim difraktometrom. To je instrument, ki z rentgensko svetlobo omogoča natančen vpogled v atomsko in molekularno strukturo snovi. Raziskujemo namreč povezavo med strukturo in lastnostmi snovi.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Moje raziskovanje je usmerjeno v znanost o materialih. Z raziskovalno skupino preučujemo snovi in iščemo nove materiale, ki bi lahko imeli eksotične magnetne in elektronske lastnosti. Za pripravo teh spojin raziskujemo uporabo raznovrstnih modernih sintetskih metod, kot je mehanokemija. Precej truda namenjamo tudi gojenju kristalov kvantnih materialov.

Primer monokristala kvantnega materiala (vijoličen), vzgojenega v okviru naših raziskav. FOTO: Mirela Dragomir  

Zakaj imate radi znanost?

Sem zelo radoveden in kritičen človek, ki želi spoznati resnico ter se čim več naučiti in razumeti o našem okolju. Menim, da imamo vsi nekatera »osnovna« vprašanja, ki nam ponoči ne dajo spati. Znanost mi pomaga najti odgovore na ta vprašanja, zato jo imam rada.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Moje raziskovalno delo je temeljne narave (temeljna raziskava je vrsta raziskovalnega pristopa, katerega cilj je pridobiti boljše razumevanje o določeni temi). O širši uporabi v praktične in industrijske namene se lahko pogovarjamo šele čez desetletja. Sicer pa se kvantne materiale prihodnosti povezuje z razvojem kvantnih računalnikov in širšo uporabo superprevodne tehnologije.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Še vedno se spomnim, kako sem kot majhen otrok na televiziji videla ljudi, ki so nosili belo haljo in očala, in sem pomislila, da jaz to nikoli ne bom, ker prihajam iz skromne družine. Takrat sem sicer želela postati pravnica, vendar me je radovednost o okolju in znanosti na splošno spremljala, že odkar sem bila v šoli. Najprej sem imela rada matematiko, nato fiziko, potem pa še kemijo. Zelo rada sem imela svoje učitelje fizike in matematike, ki so me zelo podpirali in motivirali. Zaslugo za to, da sem postala raziskovalka, pa imajo moji profesorji, ki so moje zanimanje prepoznali in me spodbudili, da nadaljujem v tej smeri.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Moji hobiji se spreminjajo odvisno od okolice. Ko sem bila na podoktorskem izpopolnjevanju v Kanadi, sem se ukvarjala s številnimi športnimi aktivnosti, kot so borilne veščine, plavanje in joga, zdaj pa najraje vrtnarim. Zelo rada preživljam prosti čas v naravi, še posebej v gozdu.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Da kritično razmišlja in je radoveden. Vedno išče resnico in je dober človek.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da kvantni računalniki, upam pa tudi, da bom doživela realizacijo superprevodnosti pri sobni temperaturi. Predvideva se, da bi kvantni računalniki ponudili izjemno hitro reševanje problemov, ki bi z današnjimi računalniki trajali neskončno dolgo. Kvantno računalništvo bi tako lahko pospešilo odkrivanje in razvoj novih materialov in tehnologij za proizvodnjo in shranjevanje energije. Superprevodnost pri sobni temperaturi bi lahko omogočila transport električne energije brez izgub in s tem velike prihranke. To bi lahko bilo revolucionarno za našo družbo.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ne. Raje bi potovala po našem lepem planetu, videti si želim na primer Galapaško otočje in marsikatere druge kraje.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Mislim, da na jedrsko. Tako fuzija kot fisija sta po mojem mnenju zelo obetavni.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če bi bil Albert Einstein še na voljo, bi šla na kavo z njim. Če ne bi mogel, pa bi izbrala Marie Skłodowsko Curie.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Od knjig toplo priporočam Kratko zgodovino časa, ki jo je za širok krog bralcev napisal angleški astrofizik Stephen Hawking. Med spletnimi stranmi bi priporočila Kvarkadabro, med filmi pa Teorijo vsega, o Stephenu Hawkingu.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Razvoj znanosti o materialih so navdihnila opazovanja naravnih mineralov. Različne pojave, kot je magnetizem, so najprej odkrili v njih. Tudi raziskave sodobnih materialov, kot so na primer kvantne spinske tekočine, je navdihnil mineral herbertsmithit. Njegova kristalna struktura spominja na vzorec, ki ga vidimo na japonskih pletenih košarah, podobna je rešetki kagomé.