Iznajdljivi kragulj počakal na zeleno luč

Mestne ptice pogosto razvijejo izredne vedenjske prilagoditve za življenje v zapletenem okolju, ki ga je zgradil človek. Značilnost mest je tudi promet in ptice so se naučile, kako se ga izogibati ali ga izkoriščati.

Kot v študiji piše raziskovalec Vladimir Dinets z univerze v Tennesseeju, so v preteklosti opazili vrane, kako orehe mečejo na cesto, da so jih avtomobili zdrobili in so se tako dokopale do hrane. V tej študiji pa se je Dinets osredotočil na mladega cooperjevega kragulja (Accipiter cooperi), ki ga je opazil v urbanem okolju v New Jerseyju, kjer ta vrsta ptic večinoma prebiva pozimi.

Z naravo se kompromisov sklepati ne da

Raziskovalec je nenavadno vedenje mladega kragulja opazil po naključju med vožnjo po mestu: ptica je letela blizu pločnika za kolono vozil, stoječo pred rdečo lučjo, nato je prečkala cesto in se spustila v bližino ene izmed hiš. Ko je isto vedenje opazil še drugič, ga je začel sistematično opazovati. Ta vrsta kragulja je znana po tem, da lovi iz zasede, kar zahteva razumevanje vzorcev gibanja plena in sposobnost načrtovanja, navaja avtor študije, objavljene v reviji Frontiers in Ethology. Dinets je za študijo opazoval le dotičnega mladega samca, 18 juter zapored ga je spremljal, kako je priletel v križišče in izkoristil zvočne signale za zeleno luč za pešce in kolono avtomobilov, da se je neopazno spustil do bližnje hiše, kjer so se na tleh zbirali vrabci, golobi in škorci in zobali drobtine, ki jih je za seboj pustila tamkajšnja družina.

Raziskovalec je ugotovil, da je kragulj zasedel svoj položaj na drevesu, ko se je zaslišal signal za pešce, pri tem je izkoristil stoječo kolono, da se je skril pred nič hudega slutečimi manjšimi pticami, ki so bile njegov plen (v opazovanem obdobju je kragulj uplenil vrabca in goloba). Dinets je tako ugotovil, da je plenilska ptica zvok razumela kot znak, da bo nastala daljša kolona in da je čas, da se pripravi na napad. Takšno vedenje ne more biti naključje, je menil raziskovalec, kar je potrjevalo tudi to, da kragulj ob sobotah in nedeljah ni lovil po istem kopitu, saj je bilo takrat manj prometa. Naslednjo zimo je Dinets znova opazil ptico s podobnim vedenjem, verjetno je šlo za istega, zdaj že odraslega kragulja.

Dinets je v študiji zapisal, da je kraguljevo vedenje zahtevalo podroben mentalni zemljevid okolja in sposobnost povezovanja zvočnih znakov za pešce s spremembami prometnega toka. Takšno vedenje kaže napredne kognitivne sposobnosti in sposobnost reševanja problemov, ki pri cooperjevih kraguljih doslej niso bile dokumentirane. Raziskovalec še meni, da to vedenje ni nujno povezano s prilagoditvijo na urbano okolje, ampak je lastnost, ki tem pticam omogoča delovanje v neznanem in zapletenem okolju divjine.