Izstrelitev nove kitajske rakete in odkritje novega kometa

V kratkih novicah o kitajski raketi dolgi pohod 8, kometu C/2020 X3 in poslu Lockheed Martina.
Fotografija: Izstrelitev dolgega pohoda 8 iz Wenchanga. FOTO: STR / AFP
Odpri galerijo
Izstrelitev dolgega pohoda 8 iz Wenchanga. FOTO: STR / AFP

Poletel dolgi pohod 8


Krstni polet dolgega pohoda 8 je uspel, se je pohvalila kitajska vesoljska agencija. S serijo teh raket je Kitajska stopila na pot k večkrat uporabnim raketam, s tem pa k zmanjšanju stroškov in komercia­lizaciji vesoljskih storitev. Okoli 50 metrov visoka in 356 ton težka raketa je v sončno sinhrono orbito ponesla pet satelitov. Glavni tovor je bil tajni satelit XJY-7, ki ga je razvila kitajska akademija za vesoljsko tehnologijo. Imel naj bi maso okoli tri tone. Osmica je del nove generacije raket dolgi pohod, v kateri so še 5, 6, in 7, ki bodo nadomestile starajoče se rakete dolgi pohod 2, 3 in 4. Namenjena je izstrelit­vam tri- do 4,5-tonskih tovorov v sončno sinhrono orbito. Sčasoma bodo raketo priredili tako, da bo večkrat uporabna. Pred leti so pri kitajski vesoljski industriji zatrdili, da bodo za vračanje na Zemljo uporabljali drugačen sistem, kot ga ima zasebno podjetje SpaceX.

image_alt
1731 gramov Lune


Odkritje novega kometa


Prav v času, ko so na južni polobli prebivalci Argentine in Čila opazovali sončev mrk, se je mimo Sonca pomikala majhna pika – novoodkriti komet C/2020 X3 (SOHO). Prvi ga je opazil tajski amaterski astronom Worachate Boonplod v okviru programa ljubiteljske znanosti Sungrazer, pri katerem lahko vsakdo pregleduje arhiv posnetkov Esinega in Nasinega sončevega observatorija Soho. Boonplod je komet, ki pripada Kreutzevi družini kometov, odkril 13. decembra, dan pred mrkom, naslednji dan pa je bil kot drobna pika viden tudi tik ob Soncu na fotografijah samega mrka.

Komet C/2020 X3. FOTO: Esa/Nasa/Soho/Andreas Möller
Komet C/2020 X3. FOTO: Esa/Nasa/Soho/Andreas Möller


Lockheed Martin se je okrepil


Ameriško podjetje za vesoljske in vojaške tehnologije Lockheed Martin je prevzelo podjetje za izdelavo raketnih motorjev Aerojet Rocketdyne, vrednost posla je bila okoli štiri milijarde evrov. Aerojet Rocketdyne med drugim razvija motorje za Nasino novo raketo SLS in za rakete atlas, delta in vulcan skupnega podjetja Boeinga in Lockheed Martina United Launch Alliance. Predsednik uprave Lockheed Martina James Taiclet je povedal, da bodo s to širitvijo dosegli še večji vpliv na področju vesoljske tehnologije. Aerojet Rocketdyne je nastal leta 2013, ko sta se združila GenCorp, matično podjetje Aerojeta, in podjetje Pratt & Whitney Rocketdyne, zgodovina podjetja Rocketdyne pa sega v leto 1955; sestavljali so že motorje za Nasine saturne 5, s katerimi je agencija prvič dosegla Luno.


Solo na pomoč k Veneri


Evropski solarni orbiter Solo je pripravljen na prvi oblet Venere, da bo izkoristil njeno gravitacijo, ki ga bo odnesla bližje soncu. Sedemindvajsetega decembra ob 13.39 bo satelit le 7500 kilometrov nad površjem Venere, v prihodnjih mimoletih se bo sosednjemu planetu približal le na nekaj sto kilometrov. Solo bo ob tem prižgal nekaj znanstvenih instrumentov in pomeril magnetno polje in posamezne delce v atmosferi, ne bo pa fotografiral, ker mora ostati obrnjen proti soncu. Veneri se bo naslednjič satelit približal avgusta prihodnje leto, ko bo njeno gravitacijsko pomoč znova izkoristil tudi BepiColombo, ki je na poti proti Merkurju. Solarni orbiter bo z vsakim obiskom pridobil večji naklon tira, leta 2027 bo imel 17-stopinjski naklon, do konca desetletja pa kar 33-stopinjski in bo tako prvi orbiter, ki bo lahko slikal severni in južni sončev pol.

image_alt
Bližnji posnetki na Soncu razkrivajo taborne ognje

Komentarji: