Na ušesa vleče najzaupnejše pogovore, ki jih imajo žuželke
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje uporabljeno orodje sta zagotovo računalniška miška in zaslon, nič kaj znanstveno. Najraje pa pri delu uporabljam tako imenovani kečer. Gre za mrežo za lovljenje žuželk, ki navzven spominja na otroško mrežo za lovljenje rib. Z njim zamahuješ po rastlinju, tako da vanj padejo žuželke. To delo spominja na otroško igro.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Raziskujem, kako se med seboj pogovarjajo žuželke. Lahko bi rekli, da na ušesa vlečem njihove najzaupnejše pogovore in iz tega ne delam tračev, ampak znanstvene sklepe. Preučujem, kakšne strategije uporabljajo, da bi med pogovorom čim manj motile ena drugo. Zadnja leta spremljam tudi, kaj se dogaja s populacijami divjih opraševalcev v Sloveniji, koliko jih je in kje lahko najdemo posamezne vrste.
Zakaj imate radi znanost?
Najraje imam njeno nestalnost. Vedno obstaja možnost, da bomo z novimi spoznanji ovrgli sedanja.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?
Da bom biolog, sem vedel že od malega.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Vse, česar se človek v življenju loti in pri tem ohrani raziskovalno iskrico, je zagotovo zanimivo. Veliko časa preživim med našimi domačimi živalmi in na vrtu, ki se iz leta v leto povečuje. To mi omogoča neposreden, neakademski stik z življenjem. Kolikor čas dopušča, se z družinsko psičko izobražujeva na področju terapije s pomočjo živali, da bi postala aktiven terapevtski par. Že pred leti pa sem v svoje življenje dodal tudi čuječnost in z njo povezano meditacijo.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Kreativne ideje v kombinaciji z vztrajnostjo. Pogum.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
Spoznanje, da z zemlje izginjajo žuželke, tako po vrstni pestrosti kot tudi po sami biomasi. Če se kot družba ne bomo odzvali na ta problem in obrnili krivulje v drugo smer, se utegne življenje izjemno spremeniti. Tako računam na še eno prelomno odkritje – točko obrata te krivulje.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Ah, kje. Ugotavljam, da še svojega vrta ne poznam, Mars pa bi bil zame čisto prevelika uganka, da bi mi bil zanimiv. Bojim se tudi, da bi s tem naredili vesoljsko kolonialistično napako.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Želel bi si staviti na manjšo porabo energije, a je verjetno precej utopično … Sonce mogoče?
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Jane Goodall. V enem od zadnjih intervjujev pravi, da ima hudoben (ang. wicked) smisel za humor. Poleg tega me navdušujejo njen pogum, znanstveni pristop in veliko srce. Veste, da je bila prva, ki si je upala svojim raziskovalnim objektom (šimpanzom) dati imena? V tistih časih je bilo to za znanost nedopustno.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Trenutno berem veliko več pravljic kot znanstvenih knjig, vendar bi priporočal knjige Iznajdba narave (Andrea Wulf), Bonobo in ateist (Frans de Waal) in The Song of the Dodo (David Quammen). Pred kratkim pa sta sodelavka Maja Opalički Slabe in sodelavec Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo uredila knjigo Neverjetna, ki govori o biodiverziteti Slovenije.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Žuželke med seboj komunicirajo, na načine, ki jih ljudje s svojimi čutili ne moremo zaznavati. Takšen primer je sporazumevanje s tresljaji podlage, pri katerem se sporočila (signali) v obliki valovanja prenašajo prek delov rastlin, na katerih živijo. Ko boste naslednjič stali sredi travnika, si skušajte predstavljati, da pod vašimi nogami prek stebel in listov rastlin potekajo pogovori, podobnim tistim, ki jih slišite kot petje ptic, murnov in kobilic na istem travniku. Ali ste vedeli, da v Sloveniji najdemo poleg medonosne čebele (tiste iz čebelnjakov) še več kot 500 vrst čebel?
———
Rok Šturm je zaposlen na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
