Kemikalije, ki ogrožajo zdravje in plodnost

Snovi, znane kot endokrini motilci (EDC), so povsod okrog nas, saj jih najdemo v zraku, ki ga dihamo, oblačilih, ki jih nosimo, pa tudi v izdelkih, ki jih nanašamo na kožo. Kakšna so tveganja in kako zaščititi zdravje sedanjih in prihodnjih generacij?

Profesorica Majorie Van Duursen, vodja oddelka za okoljsko zdravje in toksikologijo na Inštitutu za življenje in okolje v Amsterdamu, sodi v vse večji krog evropskih znanstvenikov, ki menijo, da moramo podrobneje preučiti endokrine motilce in njihov vpliv na naše zdravje. »Potrebujemo globlje razumevanje, kako natančno te kemikalije škodujejo ženskemu reproduktivnemu sistemu, in potrebujemo boljše teste, da bi tovrstne kemikalije lahko prepoznali, preden se znajdejo v izdelkih, ki jih uporabljamo,« poudarja profesorica Van Duursen, specialistka za endokrino toksikologijo. EDC najdemo praktično povsod: v dišavah za dom, čistilih, plastičnih posodah in embalaži za hrano (bisfenol A), kozmetiki (parabeni), šamponih in plastičnih ovitkih (ftalati). Prav tako so v kuhinjski posodi z nelepljivo površino, nekaterih pesticidih ter v elektroniki, pohištvu in tekstilu.

V sklopu mednarodnega partnerstva Eurion, ki združuje skupino raziskovalcev s tega področja, je med drugim potekala petletna raziskovalna pobuda Freia, v kateri so preučevali posebna tveganja, ki jih endokrini motilci predstavljajo za zdravje žensk. Čeprav natančni mehanizmi, kako EDC škodujejo zdravju, še niso povsem pojasnjeni, so ti povezani z resnimi zdravstvenimi težavami, kot so reproduktivne motnje, razvojne težave in nekatere vrste raka. Profesorica van Duursen, ki je koordinirala pobudo Freia, je opozorila, da je tveganje še posebej veliko za ženske, ki želijo zanositi.

V skupini raziskovalcev so sodelovali vodilni strokovnjaki iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nizozemske, Švedske, Združenega kraljestva in ZDA. Pri svojem delu so preučevali predvsem, kako EDC vplivajo na reproduktivno zdravje žensk v različnih življenjskih obdobjih. Kot pojasnjuje profesorica van Duursen, »že nekaj časa vemo, da se učinek izpostavljenosti pri ženskih zarodkih, mladostnicah in odraslih ženskah razlikuje, vendar nismo vedeli, kaj se v različnih obdobjih dogaja v jajčnikih«.

Modeli človeških tkiv

Raziskovalci so zdaj razvili modele človeških tkiv, ki predstavljajo celoten življenjski cikel, od tkiv zarodka in nadledvične žleze do zrelih foliklov jajčnikov, da bi določili biomarkerje izpostavljenosti endokrinim motilcem.

S preučevanjem tkiva jajčnikov v laboratoriju so prišli do pomembnih ugotovitev. Na primer, da se v jajčnikih, ki so bili izpostavljeni EDC, puberteta začne prej. V jajčnikih, izpostavljenih tem motilcem, je tudi manj zarodnih celic, ki se delijo in ustvarjajo jajčeca ter imajo neposredno vlogo pri reprodukciji. Poleg tega so ugotovili, da je oploditev in vitro manj uspešna pri ženskah, pri katerih je bilo v folikularni tekočini, ki obdaja jajčeca, ugotovljenih več EDC.

»Vse to pomeni, da lahko, v teoriji, izpostavljenost tem kemikalijam, tudi v zgodnjem razvoju, povzroči manjše število jajčec in nato morda zgodnjo menopavzo ter težave s plodnostjo,« pravi profesorica van Duursen. Naslednji korak v raziskavah bo preučevanje delovanja jajčec pri odraslih ženskah.

Izpostavljenost kemikalijam

Ljudje so endokrinim motilcem lahko izpostavljeni zaradi hrane, ki jo uživajo, zlasti če je pogreta v plastični embalaži, zaradi izdelkov, ki si jih nanašajo na kožo, in toksinov, ki se sproščajo v zrak iz kemično obdelanega pohištva in tekstila. Nekatere od teh kemikalij vplivajo na hormonski sistem, saj posnemajo hormone, kot je estrogen, in se vežejo na hormonske receptorje, s čimer učinkovito onemogočajo pravilno delovanje naših naravnih hormonov.

Alexandra Scranton, direktorica za znanost in raziskave pri zagovorniški skupini Glas žensk za Zemljo (Women's Voices for the Earth), pravi, da »so lahko učinki na reproduktivno zdravje, zlasti pri ženskah, zelo kompleksni in trajajo vse življenje, tudi po izpostavljenosti pred rojstvom«. Skupina si prizadeva izločiti strupene kemikalije, ki škodujejo zdravju žensk in skupnosti. Scrantonova poudarja, da ženske niso nujno bolj izpostavljene škodljivim učinkom EDC kot moški, vendar so lahko zaradi poklicnih predsodkov glede spola nesorazmerno izpostavljene tem kemikalijam. »Pri pogosto nevidnih poklicih, ki jih opravljajo večinoma ženske, so lahko nenehno v stiku s čistili, šamponi, barvami za lase, izdelki za ravnanje in oblikovanje las, ki lahko vsebujejo EDC,« opozarja Scrantonova. Kot še meni, se je treba zavedati, da je vsaka uporaba EDC problematična, zato podpira pobude, ki se osredotočajo predvsem na zdravje žensk. Čeprav so motilci zajeti v celoviti evropski uredbi Reach, katere cilj je zaščititi ljudi in okolje pred učinki kemikalij, EU priznava, da je treba uporabo teh kemikalij natančneje urediti. Raziskave, ki izboljšujejo možnost prepoznavanja in testiranja EDC, lahko v tem pogledu le pomagajo.

Doslej so v osmih projektih v sklopu partnerstva Eurion pripravili seznam sto testnih metod za boljše prepoznavanje teh škodljivih kemikalij. Pričakuje se, da bodo nekatere od teh metod sčasoma pripomogle k nadaljnjemu omejevanju uporabe EDC. Na srečo se lahko ljudje že zdaj zaščitijo z nekaterimi ukrepi, raziskovalna skupina Freia pa si prizadeva pomagati potrošnikom, da bi se izognili motilcem, kadar je to mogoče. Zato so objavili priporočila, kako kar najbolj zmanjšati stik s temi nevarnimi kemikalijami. Med njimi so preprosti nasveti, kot so pranje novih oblačil pred uporabo, prepoved pogrevanja hrane v mikrovalovni pečici v plastičnih posodah in redno sesanje stanovanja, da bi odstranili prah, ki vsebuje EDC.

»Ženske si zaslužijo razumeti realnost, v kateri živijo, mi pa smo jih dolžni obveščati,« pravi profesorica van Duursen. »Čeprav nas obkrožajo kemikalije, se lahko nekaterim potencialno škodljivim precej enostavno in poceni izognemo.«

--------------------

Raziskave, omenjene v članku, so financirane v okviru programa EU Obzorje. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.