Kitajska kapsula z lunarnim vzorcem pristala

Chang'e 5 je na matični planet predvidoma prinesla okoli dva kilograma kamenja in prsti z Lune.
Fotografija: Kitajski znanstveniki so ob kapsuli Chang'e 5 razvili kitajsko zastavo. FOTO: China Daily/Reuters
Odpri galerijo
Kitajski znanstveniki so ob kapsuli Chang'e 5 razvili kitajsko zastavo. FOTO: China Daily/Reuters

Kitajska sonda Chang'e 5 je pristala, je sporočila kitajska vesoljska administracija. Kapsula je na Zemljo prinesla vzorce Lune, prve po letu 1976, ko je pristala ruska sonda Luna 24. Ekipa vesoljske agencije je na območju Dorbod Bannerja v Notranji Mongoliji pobrala okoli 300-kilogramsko povratno kapsulo. Kitajski mediji poročajo, da je kapsula, ki je pristala ob 18.59 po srednjeevropskem času, nepoškodovana. Preverili so, ali puščajo plini, saj deluje na strupeni hidrazin. Ob njej so razvili kitajsko zastavo. 

Kapsula je v atmosfero vstopila s hitrostjo 11 kilometrov na sekundo, okoli deset kilometrov nad površjem se je odprlo padalo, ki je sondo nežno spustilo na tla. 



S tem se končuje 23-dnevna vesoljska odprava. Zdaj bodo vzorce prinesli v laboratorije v Pekingu, kdaj bodo kapsulo odprli, še ni znano. Servisni modul, ki je prinesel kapsulo do Zemlje, se je izognil vstopu v atmosfero. Kakšna usoda ga čaka, denimo, ali mu bodo namenili podaljšanje odprave, še ni znano.

FOTO: China Daily/Reuters
FOTO: China Daily/Reuters


»Za vesoljsko raziskovanje ni konca,« je poudaril kitajski predsednik Xi Jinping. Dodal je, da je bila to najkompleksnejša kitajska vesoljska odprava, ki je dodala kamenček v mozaik mirnega raziskovanja vesolja. Kitajskim znanstvenikom je čestital za odpravo, ki je v celoti plod nacionalnega sistema.

Sondo so izstrelili 23. novembra, 1. decembra sta pristajalnik in vzletni modul uspešno pristala na površju, v orbiti pa ju je čakal povratni modul. Chang'e 5 je pristala na neraziskanem območju, imenovanem Oceanus Procellarum ali Ocean neviht. Gre za geološko gledano mlajši del površja, ki se je oblikoval zaradi vulkanizma in bi lahko veliko povedal o evoluciji našega naravnega satelita. Površje na tem delu je domnevno staro manj kot dve milijardi let, večina kamnin na drugih delih pa okoli tri milijarde let ali več. Sonda je skoraj nemudoma po pristanku začela vrtati in nabrala okoli dva kilograma regolita. S površja je odletela 3. decembra, nekaj dni kasneje se je spojila s povratnim modulom v orbiti. 

Kitajska vesoljska administracija je zadovoljna s potekom odprave, v kateri so za državo dosegli kar nekaj mejnikov, saj so tokrat prvič pobirali vzorce in opravili zahteven manever spajanja vzletnega modula s povratnim. 

image_alt
Kitajska lunarna odprava teče kot po maslu


Kitajska v vesoljski program vlaga milijarde, da bi ujela ZDA in Rusijo, edini državi, ki sta z Lune v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prinesli vzorce. Kitajska že načrtuje nove odprave na Luno, pa tudi na Mars (na poti proti rdečemu planetu je sicer odprava Tianwen-1), do leta 2022 si v Zemljini orbiti želijo zgraditi tudi svojo vesoljsko postajo.

Preberite še:

Komentarji: