Lahko robot prevaja (bolje) kot človek?
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Za oddih vzamem v roke kitaro, sploh kadar bi se morala zvečer ukvarjati s papirologijo. Sicer pa računalniški jezikoslovci veliko zremo v zaslon in pri delu uporabljamo takšne in drugačne, včasih tudi zelo velike, korpuse besedil.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
Računalniško jezikoslovje razvija tehnologije za procesiranje naravnega jezika, te pa ljudje vsakodnevno srečujemo med brskanjem po spletu, ko nam iskalnik ponudi odgovor na vprašanje ali ko se spletišča samodejno prevedejo. In ko, recimo, v avtomobilu uporabimo govorni ukaz. Sama se največ ukvarjam s strokovnim jezikom in raziskujem metode, ki iz specializiranih besedil luščijo znanje, na primer strokovne izraze, definicije in pomenske strukture. V zadnjem času se pri modeliranju pomena, tudi pri strojnem prevajanju, uspešno uporabljajo metode umetne inteligence, mene pa fascinira vprašanje, v kolikšni meri se matematični modeli pomenskih struktur prekrivajo s človeškimi kognitivnimi strukturami.
Kako na vaše raziskovanje vpliva koronavirus?
V zadnjih dveh letih so odpadla skoraj vsa službena potovanja, kar je z vidika ogljičnega odtisa pozitivno, a virtualne konference z virtualnimi odmori za kavo so slab nadomestek za raziskovalno mreženje. Študijske izmenjave je v zadnjih dveh letih nadomestila virtualna mobilnost, kar je ena bolj absurdnih besednih zvez koronačasa.
Zakaj imate radi znanost?
Ker je oddih od ponorelega sveta in trening ponižnosti, saj se ves čas srečuješ z mejami lastnega neznanja. Pogosto sodelujem z raziskovalci drugih disciplin in se vedno znova razveselim, ko pogled z drugega zornega kota prinese čisto nove uvide. Pri mojem poklicu je posebej dragoceno delo s študenti, sploh kadar mi uspe pri njih vzbuditi raziskovalno radovednost ali jim mentorsko pomagam pri razvijanju idej.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Z uporabo metod umetne inteligence, posebej nevronskih mrež, se je v procesiranju jezika zgodil bliskovit napredek. Pogosto pa niti programerji ne znajo razložiti, zakaj neka metoda deluje bolje od katere druge. V času neslutenega razmaha inteligentnih tehnologij se mi zato zdi pomembno, da se z njimi ukvarjamo tudi jezikoslovci, kognitivni znanstveniki, psihologi, družboslovci. Le tako bomo lahko bolje razumeli »računalniške možgane« in kot družba vzpostavili bolj premišljen odnos do umetne inteligence. Prav s tem v mislih smo oblikovali nov mednarodni študijski program Digitalno jezikoslovje, v katerega se bodo magistrski študenti letos prvič lahko vpisali.
Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenica?
Še danes se ne počutim tako; sem profesorica, ki rada raziskuje.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
S prijatelji plezam, s partnerjem poleti veslam v kajaku, z najstniškim sinom pa se, po obveznem jutranjem prerekanju, pogosto spraviva na Pokljuko na smučarski tek ali v kako ferato.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Če si sposodim slavni Beckettov citat v prevodu Andreja E. Skubica: »Vselej poskusil. Vselej zavozil. Pa kaj. Poskusi še enkrat. Zavozi še enkrat. Zavozi bolje.«
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
V zadnjem času se zdi bolj problematično, da znanost ponuja številna spoznanja, ki bi morala spremeniti tok zgodovine, pa gre karavana še kar dalje. Sicer pa menim, da umetna inteligenca naša življenja in družbo že zdaj korenito spreminja, še bolj prelomne pa bodo te spremembe v prihodnosti, ko bo razvita splošna umetna inteligenca.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Seveda, tam so čudovite rdeče stene, ki jih domnevno ni še nihče preplezal.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
V Sloveniji bo to verjetno JEK2, med ljudmi pa si želim predvsem več etičnega pogona.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z Noamom Chomskyjem, ki kot najslavnejši živeči jezikoslovec kategorično zavrača celotno raziskovalno področje, s katerim se ukvarjam. Po njegovem mnenju nimajo metode globokega učenja nikakršne zveze z znanostjo, pa tudi korpusno jezikoslovje je dopustno le, če preučujemo jezik, ki je že izumrl. Z veseljem bi spoznala tudi Alana Turinga, saj so njegovi spisi o inteligentnih računalnikih iz 50. let prejšnjega stoletja fantastično vizionarski in odgovarjajo na vprašanja, ki se danes pojavljajo praktično v vsaki debati o umetni inteligenci.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Knjigo Plan B Boštjana Videmška, spletno stran Inštituta za prihodnost človeštva Oxfordske univerze in film Ne glejte gor.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
Marsikdo meni, da strojni prevajalniki ne bodo nikoli dosegli kakovosti človeških prevajalcev, a na zadnji svetovni konferenci o strojnem prevajanju WMT21 je bilo pri prevajanju novic v angleščino že več kot dvajset sodelujočih prevajalnikov po mnenju ocenjevalcev boljših od človeškega prevoda.
———
Dr. Špela Vintar je redna profesorica na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, kjer poučuje prevajalske tehnologije, upravljanje jezikovnih virov, lokalizacijo in luščenje terminologije. Raziskovalno se ukvarja z različnimi področji obdelave naravnega jezika, predvsem s semantiko in luščenjem znanja.
