Majhni, rjavolasi in pametni zvezdni popotniki

Prvi ameriški astronavti so že pred poleti postali narodni junaki.
Fotografija: Skupinska slika prvih sedmih ameriških astronavtov. Zgoraj, z leve: Alan Shepard, Gus Grissom in Gordon Cooper, spodaj: Wally Schirra, Deke Slayton, John Glenn in Scott Carpenter. FOTO: Nasa
Odpri galerijo
Skupinska slika prvih sedmih ameriških astronavtov. Zgoraj, z leve: Alan Shepard, Gus Grissom in Gordon Cooper, spodaj: Wally Schirra, Deke Slayton, John Glenn in Scott Carpenter. FOTO: Nasa

Merkurjevih sedem je bila skupina pionirskih astronavtov za program vesoljske ladje Mercury, ki jih je ameriška uprava za letalstvo in vesolje (Nasa) predstavila javnosti 9. aprila 1959, pred skoraj natančno šestdesetimi leti.



Dobro leto prej, leta 1958, je Sovjetska zveza izstrelila prvi umetni satelit, Sputnik I, in s tem napovedala vesoljsko tekmo med velesilama. Zaradi začetnega zaostanka je takratni ameriški predsednik Dwight Eisenhower istega leta ustanovil posebno agencijo za vesoljske raziskave in programe, Naso. Poleg razvoja satelitov, satelitskih nosilnih raket in drugih vesoljskih sistemov je bila pristojna tudi za program poleta človeka v vesolje.

Javnosti so ta program oznanili 17. decembra 1958, na 55. obletnico prvega poleta bratov Wright z motornim letalom. Dobil je ime Mercury ali Merkur, po rimskem bogu. Cilj je bil polet človeka v vesolje in varna vrnitev na Zemljo. Takrat so za potnika v vesolje tudi skovali ime astronavt ali »zvezdni popotnik« in določili pogoje, ki jih je moral izpolnjevati, med drugim je moral biti star manj kot 40 let, visok največ 180 centimetrov, imeti univerzitetno izobrazbo in opravljen izpit za pilota reaktivnega letala.



Izbor so opravili med 508 testnimi piloti ministrstva za obrambo. Po več izločilnih krogih so morali preostali kandidati opraviti zelo zahtevne zdravstvene preglede in teste, ki so včasih spominjali na mučenje. Ostalo je sedem najboljših: Scott Carpenter, Gordon Cooper, John Glenn, Gus Grissom, Wally Schirra, Alan Shepard in Deke Slayton. Grissom, Cooper in Slayton so bili piloti vojnega letalstva, Shepard, Carpenter in Schirra mornariški piloti, Glenn pa je pilotiral pri marincih. Vsi so bili belopolti moški iz malih ameriških mest, poročeni in po verskem prepričanju protestanti.

Številke Foto Delo
Številke Foto Delo
Vsi so imeli rjave lase, le Glenn je bil rdečelas. Shepard je bil s točno 180 centimetri najvišji, Grissom s 170 najmanjši. Stari so bili med 32 (Cooper) in 37 let (Glenn). Cooper je bil tudi najlažji (68 kg), Glenn pa najtežji (82 kg). Schirra je bil s 84 kilogrami malce pretežek in je moral shujšati. Inteligenčni količnik so imeli od 135 do 147.


Narodni junaki


Na predstavitev astronavtov javnosti je prišlo kar 200 novinarjev in piloti so nepričakovano postali narodni junaki. Američani so merili na to, da bodo prav oni prvi poslali človeka v vesolje, a se je kolo zgodovine zasukalo drugače. Skoraj natančno dve leti po tej tiskovni konferenci, 12. aprila 1961, je v vesolje res poletel prvi človek, a to je bil sovjetski državljan Jurij Gagarin. Le tri tedne kasneje, 5. maja, mu je sledil prvi Američan Alan Shepard, toda ta je v nasprotju z Gagarinom opravil suborbitalni polet.

Po prvotnih načrtih bi moral Shepard na prvi vesoljski polet že leto dni prej, a je nato poletel šele 5. maja 1961 ter po 15 minutah, doseženi višini 187,5 kilometra in 500 prepotovanih kilometrih pristal v Atlantskem oceanu. Prvi orbitalni polet je 20. februarja 1960 opravil John Glenn in pri tem trikrat obkrožil Zemljo. Kot zadnji iz programa Mercury je 15. marca 1963 v vesolje poletel Gordon Cooper, tam preživel 34 ur in 22-krat obkrožil planet.

Prvi astronavti so kasneje sodelovali pri naslednjih vesoljskih odpravah s posadko. Alan Shepard je leta 1971 z Apollom 14 pristal na Luni in tam igral golf, Deke Slayton je leta 1975 sodeloval pri prvem skupnem programu s Sovjeti Apollo-Sojuz, John Glenn pa je pri poletu STS programa Shuttle leta 1998 pri 77 letih postal najstarejši zemljan, ki je poletel v vesolje.


Za konec še oskar


Vesoljsko kapsulo Mercury je zasnoval konstruktor Maxime Faget, izdelala pa jo je tovarna McDonnell Aircraft (zdaj Boeing). Pri programu je sodelovalo še več sto drugih družb in podizvajalcev. Ob izstrelitvi je kapsula tehtala 1400 kilogramov, trikrat manj kot sovjetski Vostok. Skupaj s stolpom z reševalnimi raketami je bila dolga skoraj 8 metrov, v njej je bilo 2,8 kubičnega metra bivalnega prostora. Projektirana je bila za vsaj en dan bivanja v vesolju, za vrnitev na Zemljo pa je bila opremljena s tremi raketnimi motorji na trdno gorivo, ogrodjem iz nikljeve zlitine, toplotnim ščitom iz steklenih vlaken ter tremi padali za mehek pristanek na vodi. Stroški programa so v petih letih nanesli 227 milijonov dolarjev oziroma sedanjih 2,2 milijarde dolarjev.

O sedmerici astronavtov je pisatelj Tom Wolfe napisal knjigo The Right Stuff, Prava stvar. Leta 1983 je po njej režiser Philip Kaufman posnel istoimenski film. Ta je dobil štiri oskarje.

–––––
Miloš Krmelj je predstavnik Mednarodne vesoljske univerze in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko.

Komentarji: