Merkurjev šov za Zemljane

V ponedeljek bo Merkur za nas Zemljane potoval prek Sončeve ploskve. Prehod ali tranzit bo med 13.35 in 19.04 in ga bomo lahko, če se bo vreme izboljšalo (optimizem velja!), opazovali tudi pri nas. A pozor, nikar ne glejte v Sonce brez ustrezne zaščite, saj infrardeča in ultravijolična ter močna bela svetloba poškodujejo naše oči! No, tako ali tako s prostim očesom na bleščeči podlagi ne boste mogli razločiti majhne črne pikice.

Nazadnje smo bili priča prehodu najmanjšega planeta čez ploskev naše zvezde 9. maja 2016. Z Zemlje lahko pri potovanju prek Sončeve ploskve opazujemo le Merkur in Venero, z Marsa pa bo človeštvo nekoč lahko na takšen način opazovalo še Zemljo.



Tranziti so redki, saj morajo biti planeti ob pravem času na pravem mestu. Merkur je od Sonca v povprečju oddaljen vsega 57,91 milijona kilometrov, kar je skoraj trikrat manj kot Zemlja. Okoli Sonca potuje po ravnini, ki je glede na Zemljino nagnjena za sedem stopinj, zato prehod lahko vidimo le, če sta planeta blizu presečišča njunih orbitalnih ravnin, sicer gre Merkur mimo Sonca nad ali pod njim.

Če so izpolnjeni vsi pogoji, se poravnava zgodi le v dneh okoli 9. maja ali 8. novembra, ko Zemlja seka ravnino Merkurjevega tira. Zadnja dva prehoda sta se zgodila 8. novembra 2006 in 9. maja 2016, na naslednjega pa bo treba čakati 13 let; opazovali ga bomo lahko 13. novembra 2032, nato pa še 7. novembra 2039 in 7. maja 2049. Novembrski prehodi so nekoliko pogostejši, saj je novembra planet bliže Soncu ter se tudi hitreje giblje, to pa poveča možnost, da ga vidimo pred Sončevim diskom.

Še redkejši so tranziti Venere; v Sloveniji smo ga videli 8. junija 2004, sledil je še 5. oziroma 6. junija 2012, kar je bil tudi zadnji prehod Venere v 21. stoletju. Naslednji bo 10. decembra 2117 in ne bo viden iz Slovenije, nato pa še 8. decembra 2125, torej najverjetneje prepozno za vse, ki danes berete ta članek.


 

Kako opazovati prehod Merkurja

S prostim očesom ne bo šlo, saj ima Merkur premer le 4880 kilometrov in bi morali imeti supervid, da bi na svetlem Sončevem disku opazili majhno pikico. Potrebujemo daljnogled ali teleskop s posebnim filtrom, da jo lahko razločimo. Vsekakor pa moramo poskrbeti za ustrezno zaščito naših oči. Na sredini prehoda, ob 16.20, bo Merkur potoval prek središča Sončevega diska. Malo več kot uro pozneje bo Merkur še vedno mogoče videti kot majhno črno piko na bleščečem ozadju Sonca, ki zahaja pod jugozahodno obzorje, so zapisali na spletni strani astronomske revije Spika.

Tranziti so bili zgodovinsko gledano zelo pomembni za razvoj astronomije, ker so lahko z meritvami teh pojavov, sploh Venerinega prehoda, ker je večja od Merkurja, z različnih opazovališč izračunali razdaljo med Zemljo in Soncem.

S tranzitnim načinom astronomi s pomočjo satelita iščejo tudi eksoplanete. Ko nebesno telo potuje pred svojo zvezdo, satelitski teleskopi to zaznajo kot zelo majhen upad svetlosti zvezde. Če se upad ponavlja, je to dovolj, da lahko potrdijo obstoj planeta, vendar mora biti ta večji od Zemlje, da ob današnji tehnologiji teleskopi zaznajo spremembo v svetilnosti. Tako majhnega planeta, kot je Merkur, v drugem osončju ne moremo zaznati, saj zakrije le nekaj stotisočink svetlobe zvezde. Do zdaj poznamo malo več kot 4000 eksoplanetov; največ so jih na takšen način odkrili s satelitskim teleskopom Keplerjem, njegovo zapuščino pa nadgrajuje satelit Tess.

–––––––––––
Avtorica je zaposlena v Delovnici.