Nagrada za raziskovalce z IJS in (pre)dolga poletja

V kratkih novicah o izzivu Odziv na pandemijo, vplivu podnebnih sprememb na letne čase, odpravi na ISS in zvezdi Vega.
Fotografija: Nagrajeni raziskovalci. FOTO: IJS 
Odpri galerijo
Nagrajeni raziskovalci. FOTO: IJS 

Raziskovalci z IJS odnesli drugo nagrado


Fundacija Xprize, ki organizira tekmovanja za reševanje velikih izzivov človeštva, je v sodelovanju s tehnološkim podjetjem Cognizant podelila pol milijona dolarjev vredno nagrado zmagovalcem izziva Odziv na pandemijo. Razdelila sta si jo španska ekipa Valencia IA4covid19 in slovenska IJS vs covid z odseka za inteligentne sisteme Instituta Jožef Stefan. Več kot sto ekip z vsega sveta je nalogo dobilo novembra lani, oblikovati so morali računalniške modele, ki predvidevajo prenos okužbe v lokalnem okolju in na podlagi tega predlagajo ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje zdravstvenih in gospodarskih posledic epidemije novega koronavirusa.

Namen organizatorjev je bil spodbuditi uporabo velikih količin podatkov in umetne inteligence v boju proti pandemiji. V prvi fazi tekmovanja so se ekipe osredotočile na analizo podatkov in strategij boja proti pandemiji v različnih državah. Cilj je bil razviti in ovrednotiti napovedne modele za razvoj pandemije. V drugo fazo se je uvrstilo 48 ekip iz 17 držav, te so naprej razvijale metode za izbiro ukrepov za zajezitev pandemije, ki bi omogočili postopno odpiranje gospodarstva. Z modeli so želeli doseči zmanjšanje števila okužb, vendar pri tem upoštevati stroške in obremenitve za družbo.


Polletna poletja


Za začetek in trajanje posameznega letnega časa na severni polobli je v še ne tako zelo oddaljeni preteklosti veljal predvidljiv vzorec. A podnebne spremembe so ga porušile. Poletja so vse daljša in vse bolj vroča, zime pa krajše in prav tako vse toplejše. V študiji, objavljeni v reviji Geophysical Research Letters, Yuping Guan s kitajske akademije za znanost ugotavlja, da se je v obdobju od leta 1952 do 2011 poletje podaljšalo z 78 na 95 dni, zima pa skrajšala s 76 na 73 dni.

Poletja bi se lahko do konca stoletja močno podaljšala. FOTO: David Gray/Reuters
Poletja bi se lahko do konca stoletja močno podaljšala. FOTO: David Gray/Reuters


Tudi preostala dva letna časa sta krajša, in sicer se je pomlad skrajšala s 124 na 115 dni in jesen s 87 na 82 dni. Pomlad in poletje sta se začela prej, jesen in zima pa kasneje kot pred industrijsko dobo. Sezonski cikli so se najbolj spremenili v Sredozemlju in na Tibetanski planoti. Če se bodo trendi nadaljevali, bi se lahko poletje do konca stoletja podaljšalo kar na pol leta, zima pa bi trajala le dva meseca. To bi imelo uničujoče posledice za ekosisteme, saj je vprašanje, ali bi se rastline in živali pravočasno prilagodile spremenjenim obdobjem cvetenja, parjenja, selitev in podobno. Prav tako bi bilo močno prizadeto kmetijstvo, višje na severu bi se pojavili novi škodljivci. V daljših poletjih bi bilo tudi več skrajnih vremenskih dogodkov, kot so huda neurja, vročinski valovi in požari v naravi.

image_alt
Avstralski boj proti podnebnim spremembam


image_alt
K znanosti se ne bi smeli zatekati samo v krizi

 

Na sojuzu sedež tudi za Nasinega astronavta


Čeprav ima Nasa zdaj lastno plovilo za astronavte – Spacexov dragon, bodo njihovi astronavti na mednarodno vesoljsko postajo potovali tudi še z zanesljivimi ruskimi sojuzi. Tako je sedež na sojuzu MS-18 dobil Mark Vande Hei, pridružil se bo kozmonavtoma Olegu Novitskemu in Pjotru Dubrovu. Izstrelitev je predvidena za 9. april iz Bajkonurja. Pri Roskozmosu so pojasnili, da je za sedež zaprosila Nasa šele konec lanskega leta, tako da so morali spremeniti vnaprej določen sedežni red na posameznih izstrelitvah. Roskozmos je ustregel prošnji v skladu z dogovori o skupni uporabi vesoljske postaje, so še sporočili. Vande Hei je bil za astronavta izbran leta 2009 in je že bil v vesolju leta 2018.

image_alt
Že 20 let je vsak dan v vesolju vsaj en človek


Sicer se Nasa pripravlja tudi na izstrelitev dragona v odpravi Crew 2. Poleta ne bo pred 22. aprilom, so pojasnili, na krovu pa bodo Nasina astronavta Shane Kimbrough in Meghan McArthur, Japonec Akihiko Hošide in Francoz Thomas Pesquet.
 

Vega ima morda planet


Vega je ena najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. Razmeroma mlada zvezda, ki je del ozvezdja Lire, ima dvakratno maso našega sonca. Od nas je oddaljena 25 svetlobnih let, kar je v astronomskem smislu malo. A do zdaj pri njej še niso odkrili planeta. Raziskovalci univerze v Koloradu pa so v reviji The Astrophysical Journal opisali signale, ki bi lahko nakazovali na obstoj velikanskega planeta.

image_alt
Betelgeza je le »kihnila«


Vega je za opazovanja problematična zaradi svetlosti in zaradi hitrosti vrtenja okoli svoje osi, saj se zavrti v 16 urah, Sonce se zavrti v 27 dneh. Prečesali so večletne podatke o opazovanju zvezde in ugotovili, da je morda ob zvezdi planet, ki jo obkroži v dobrih dveh dneh, na površju bi bilo peklensko vroče, skoraj 3000 stopinj Celzija. Morebitni planet bi bil velik vsaj kot Neptun in verjetno je svoji zvezdi bližje kot Merkur Soncu.

Komentarji: