Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

Avstralski boj proti podnebnim spremembam

Pot, kako doseči neto ničelno stopnjo izpustov, predstavlja tudi gospodarsko priložnost.
Sidneysko pristanišče zavito v dim zaradi požarov. FOTO: Stephen Coates/Reuters
Sidneysko pristanišče zavito v dim zaradi požarov. FOTO: Stephen Coates/Reuters
Richard Sadleir
4. 3. 2021 | 06:00
6:17
Lani sta bili pripravljenost naših skupnosti in držav na preizkušnji. To je bilo namreč leto, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19. Za Avstralce se je leto 2020 začelo z do zdaj najbolj uničujočimi požari v zgodovini države. Pomagale so nam druge države od blizu in daleč, ogenj pa nam je pomagalo obvladovati več kot 300 gasilcev iz tujine.

Richard Sadleir. FOTO: Osebni arhiv
Richard Sadleir. FOTO: Osebni arhiv
Ljudje po vsem svetu so zbirali sredstva za pomoč pri obnovi, okrevanju in pripravljenosti na morebitne prihodnje katastrofe. Zelo smo bili ganjeni nad velikodušnostjo, ki so nam jo pri tem z donacijami izkazali tudi naši prijatelji iz Slovenije.
V teh težkih časih smo njihovo radodarnost, ki je ne bomo nikoli pozabili, sprejeli z veliko hvaležnostjo.

Lani se je pokazalo, kako pomembno je združiti moč volje, inovacije, sredstva in različne načine vodenja za zaščito in podporo naših skupnosti.

Pri tem je še vedno ključno zmanjšanje izpustov, če želimo, da bo povprečno zvišanje temperature na Zemlji ostalo precej pod vrednostjo dveh stopinj Celzija, hkrati pa bo treba povečati prizadevanja za prilagajanje in pripravljenost na že nastale podnebne spremembe.
 

Za hitrejše prilagajanje in boljšo pripravljenost


Avstralija je najbolj suha naseljena celina na svetu. Imamo srečo, da se lahko učimo iz stalne povezanosti prvih Avstralcev, torej naših Aboriginov in prebivalcev otokov Torresovega preliva, z njihovo deželo. Ti ljudje s svojim tradicionalnim znanjem in praksami namreč že več kot 65.000 let ohranjajo in varujejo naravno okolje Avstralije.

Nedavni požari so pokazali, kako pomembno je združiti tradicionalno s sodobnim in uporabiti stare prakse obvladovanja požarov, kot so lokalno omejeni in nadzorovani požigi.

image_alt
Avstralija: podoba naše prihodnosti


Avstralija je namenila več kot 15 milijard avstralskih dolarjev za boljšo pripravljenost svojih naravnih virov, okolja in vodne infrastrukture na sušo in podnebne katastrofe. Za okrevanje po požarih bomo porabili več kot dve milijardi dolarjev in tako lokalnim skupnostim zagotovili pomoč pri pripravi lastnih gospodarskih, socialnih in okoljskih ukrepov za odpravo škode.
Poleg tega smo za učinkovit nadzor in zaščito Velikega koralnega grebena namenili 2,7 milijarde dolarjev, da si bo eno naših nacionalno najpomembnejših in največjih zavarovanih območij opomoglo od posledic beljenja koral ter se prilagodilo spreminjajočim se temperaturam oceana.

Kljub temu da se morajo naša prizadevanja pri prilagajanju in pripravljenosti začeti pri nas samih, Avstralija močno podpira tako sosednje kot tudi druge države po vsem svetu pri boju s podnebnimi spremembami.

Tako se je zavezala, da bo v obdobju od leta 2020 do leta 2025 za preprečevanje podnebnih sprememb na Zemlji namenila najmanj 1,5 milijarde dolarjev. Od tega bo kar 500 milijonov dolarjev namenjenih sosednjim državam na območju Tihega oceana za pomoč pri uvedbi virov obnovljive energije in izboljšanju njihove pripravljenosti na podnebne spremembe in nesreče.
 

Zmanjšanje izpustov z uporabo tehnologije


Ukrepi prilagajanja morajo biti seveda usklajeni z zmanjševanjem izpustov in Avstralija vztrajno nadaljuje delo v okviru teh smernic. Še vedno smo odločno zavezani upoštevanju pariškega sporazuma in s tem tudi na dobri poti k uresničitvi ciljev za leto 2030, saj smo od leta 2005 zmanjšali izpuste za skoraj 17 odstotkov. Izpusti so se v Avstraliji zmanjšali hitreje kot v številnih drugih gospodarsko naprednih državah in hitreje od povprečja, ki ga je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Poleg tega je Avstralija ena vodilnih držav na svetu pri uvajanju obnovljivih virov energije. Danes se že skoraj vsako četrto avstralsko gospodinjstvo napaja s sončno energijo, kar je največja poraba na svetu, pričakujemo pa, da bomo z obnovljivimi viri energije do leta 2030 pridobivali najmanj 50 odstotkov električne energije v državi.

Avstralija si prizadeva čim prej doseči ničelno stopnjo neto izpustov. To, ali moramo doseči ničelno stopnjo ali ne, sploh ni več vprašanje, zato se svetovna skupnost preprosto mora osredotočiti samo na način, kako jo doseči.

Za ta namen smo v Avstraliji razvili časovni načrt tehnoloških naložb, ki vključuje celovit program prihodnjih vlaganj v tehnologijo, potrebno za zmanjšanje izpustov tako v Avstraliji kot po vsem svetu.

Avstralija namerava do leta 2030 nameniti 70 milijard dolarjev za nove naložbe v tehnologijo z nizko stopnjo izpustov.
Osredotočamo se na pospešeno uvedbo različnih vrst tehnologije, kot so uporaba vodika, zajemanje in shranjevanje ogljika, uporaba zemeljskega ogljika, shranjevanje energije kot rezervnega vira za obnovljive vire energije, razogljičenje prometa ter proizvodnja jekla in aluminija z nizkimi ali ničelnimi izpusti.

S široko globalno uporabo naštetih vrst tehnologije se bodo izpusti zmanjšali, v panogah, ki so krive za 90 odstotkov oziroma 45 milijard ton vseh svetovnih izpustov, bodo celo povsem odpravljeni.

To je konkretna pot, kako doseči neto ničelno stopnjo izpustov, ki hkrati pomeni tudi gospodarsko priložnost.

V času, ko svet okreva po gospodarskih posledicah pandemije covida-19, potrebujemo naložbe, ki omogočajo hitrejše zmanjševanje izpustov, odpirajo nova delovna mesta in podpirajo skupnosti.

A četudi bomo na svetovni ravni dosegli celo najambicioznejši cilj zmanjšanja izpustov, se bomo v prihodnjih desetletjih še vedno morali prilagajati podnebnim spremembam.

S skupnimi močmi nam bo to tudi uspelo.

***
Richard Sadleir avstralski veleposlanik v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem, Slovaškem, imenovan je tudi za veleposlanika v Bosni in Hercegovini.

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine