Organske spojine na površju lune Ganimed
Nasina sonda Juno je na površju Jupitrove lune Ganimed zaznala mineralne snovi in organske spojine, so sporočili iz Nase. Ganimed je večja od Merkurja, najmanjšega planeta v osončju. Pod ledeno skorjo se skrivajo oceani vode, opazovanja sonde Galileo, vesoljskega teleskopa Hubble in zelo velikega teleskopa VLT Evropskega južnega observatorija so kazala, da so na površju organske spojine in mineralne soli, vendar je bila resolucija premajhna za pravilno determinacijo.
Sonda Juno, ki že več let opazuje Jupiter, je 7. junija 2021 obletela Ganimed na oddaljenosti le 1046 kilometrov. S infrardečim spektrometrom JIRAM je sonda fotografirala površje in pobrala kar se da veliko podatkov. JIRAM, ki so ga za Nasino sondo sestavili pri italijanski vesoljski agenciji, je sicer namenjen, da v infrardečem spektru raziskuje Jupitrovo atmosfero od 50 do 70 kilometrov globoko v notranjost. Raziskovalci so iz novih podatkov lahko razbrali, da so na površju ledene lune ne le vodni kristali, ampak tudi natrijev klorid (sol), amonijev klorid, natrijev bikarbonat (soda bikarbona), morda pa tudi organske spojine alifatski aldehidi.
Ganimedovo magnetno polje predvsem ekvatorialno območje varuje pred nabitimi delci, ki jih v okolico bruha Jupiter. Nabiti delci negativno vplivajo na soli on organske spojine. Tako so omenjene spojine našli predvsem v zemljepisnih širinah, ki so zaščitene z magnetnim poljem, najverjetneje gre za ostanke, ki jih je globoko iz oceanov prineslo na površje, meni Scott Bolton, glavni raziskovalec pri odpravi.
Juno je v preteklosti pobližje raziskovala tudi luno Evropa, ki naj bi prav tako pod ledenim oklepom skrivala ocean, trenutno pa se Juno pripravlja na bližnje srečanje z luno Io. 30. decembra se ji bo približala na vsega 1500 km.
