Parazit, ki vas prepriča, da vzljubite mačke

Toksoplazmoza: Enoceličar ima nenavadno sposobnost, da najde pot do mačk, ki jih potrebuje za razmnoževanje
Fotografija: Mačke so za človeka nevarne le v času prve okužbe, ko se praživali izločajo z njihovimi iztrebki. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Mačke so za človeka nevarne le v času prve okužbe, ko se praživali izločajo z njihovimi iztrebki. FOTO: Reuters

Toxoplasma gondii je parazitska pražival, ki pri človeku povzroča toksoplazmozo, eno najbolj razširjenih parazitskih bolezni. Ker se razmnožuje le v prebavilih mačk, se v organizmih drugih živali in človeka potuhne in vpliva na gostitelja, da se obnaša drugače, kot je v njegovem interesu.

Mačka je nevarna za človeka le v času prve okužbe, ko se praživali izločajo z njenimi iztrebki. Če pride takrat mimo človek in ne druga mačka, se pražival začasno zadovolji tudi z nadomestkom, v katerem nato čaka na priložnost, da pride nazaj v mačko in se znova razmnoži. Ljudje se najpogosteje okužimo z neoprano ali neprekuhano hrano, na primer vrtno zelenjavo, ki je bila v stiku z mačjimi iztrebki, neposredno s človeka na človeka pa se bolezen ne prenaša. Toksoplazme so trdožive in na zelenjavi preživijo precej dolgo. Po ocenah je z zajedavcem Toxoplasma gondii okužena kar tretjina človeštva.


Nevarnost za nosečnice


Čeprav je toksoplazma enocelični organizem, ima precej bolj zapleteno gensko zasnovo kot bakterije. Po prvotni okužbi, ki je večina ljudi sploh ne opazi, pri nekaterih pa se kaže v obliki blagih, gripi podobnih simptomov, se parazit skrije in preide v stanje hibernacije. Ker se zna dobro skriti, se okužbe nikoli več ne znebimo. Hujše težave lahko nastanejo predvsem pri nosečnicah, saj lahko parazit napade plod in povzroči splav.

Najprej se je zdelo, da je pražival za ljudi nevarna le v nosečnosti, toda v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je raziskovalka na univerzi Oxford Joanne P. Webster izvedla zanimiv eksperiment, ki je predstave o zmožnostih toksoplazme bistveno spremenil. V raziskavi jo je zanimalo, kako se podgane odzovejo na vodo ter mačji, zajčji in podganji urin, ki so jih dali v različne pregrade. Po pričakovanjih so ravnale previdno. Najprej so raziskale in prevohale vse pregrade, nato so se umaknile v prostor stran od urina mačk, ki so zanje smrtno nevarni plenilci.

Hujše težave lahko nastanejo predvsem pri nosečnicah, saj lahko parazit napade plod in povzroči splav. FOTO: Getty Images/iStockphoto
Hujše težave lahko nastanejo predvsem pri nosečnicah, saj lahko parazit napade plod in povzroči splav. FOTO: Getty Images/iStockphoto


Raziskovalka je med opazovanjem ravnanja podgan ugotovila, da pravilo o izogibanju mačjemu urinu ne velja univerzalno, ampak obstajajo izjeme. Nekatere podgane niso le raziskovalno ovohale vseh posodic, ampak so se dalj časa zadrževale pri mačjem urinu. Videti je bilo, kot da jih nič ne zanima bolj kot prav mačji urin. Vonj, ki bi jih moral navdati s smrtnim strahom, jim je naenkrat postal privlačen.

Podgane, ki se mačjemu urinu niso izogibale, ampak se jim je zdel zanimiv, so bile okužene s toksoplazmo. Zajedavcem je nekako uspelo svoje podganje gostitelje prepričati, da so tvegali in se nastavili kot potencialna hrana za mačke. Tako obnašanje seveda ni v interesu podgan, je pa toliko bolj jasen interes parazita, saj bi se ta rad čim prej vrnil v mačji prebavni trakt, v katerem se lahko nemoteno razmnožuje.


Zajedavec vpliva na gostitelja


Poskus je izzval burne odzive znanstvene skupnosti. Večina raziskovalcev je bila najprej do rezultatov skeptična, a neodvisni poskusi v drugih laboratorijih so potrdili izsledke raziskovalke. Poleg tega se je izkazalo, da tako obnašanje podgan izzove le mačji, ne pa tudi pasji urin.

Toksoplazmoza je ena najbolj razširjenih parazitskih bolezni. Zajedavec se razmnožuje v prebavilih mačk, druga bitja uporablja kot gostitelje. FOTO: Shutterstock
Toksoplazmoza je ena najbolj razširjenih parazitskih bolezni. Zajedavec se razmnožuje v prebavilih mačk, druga bitja uporablja kot gostitelje. FOTO: Shutterstock


Seveda se je takoj porodilo mnogo novih vprašanj. Kako uspe tako majhnemu zajedavcu vplivati na svojega gostitelja, da se obnaša drugače, kot je v njegovem interesu? Ali lahko morda podobne učinke kot pri podganah opazimo tudi pri ljudeh? Kakšen mehanizem se sproži v možganih, ko se pojavi okužba s toksoplazmo?
Znanstveniki so izvedli obsežno raziskavo na skoraj štiri tisoč čeških vojaških rekrutih. S testom so preverili, ali so okuženi s parazitom, nato pa so jih nekaj let spremljali. Tudi pri tem poskusu so bili rezultati presenetljivi. Pokazalo se je, da nedavna okužba s toksoplazmo v kombinaciji z Rh-negativno krvno skupino povečuje tveganje, da bodo rekruti udeleženi v kaki nesreči.

Raziskovalci so ponovili eksperiment z vohanjem urina še na ljudeh. Ugotovili so, da se učinek pozna tudi pri ljudeh, vendar močneje pri moških kot pri ženskah. Okuženi s toksoplazmo so se drugače odzvali na vohanje mačjega urina kot tisti, ki niso bili okuženi.

A kako lahko tako majhen parazit sploh vpliva na voh, počutje in motivacijo podgan in ljudi? Po eni od teorij naj bi okužba s toksoplazmo sprožila imunski odziv, ki začne proizvajati encim IDO, ta razgrajuje snov, s katero se praživali sicer rade prehranjujejo, zato jih spodbudi, da se preoblikujejo v spečo obliko. Žal je ta snov tudi eden od gradnikov pri tvorbi serotonina, pomembnega nevroprenašalca, ki ga telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Pomanjkanje serotonina v možganih pa nedvomno vpliva na razpoloženje in obnašanje ljudi.

Okužba s toksoplazmo spremeni odziv na vonj mačjega urina. FOTO: Shutterstock
Okužba s toksoplazmo spremeni odziv na vonj mačjega urina. FOTO: Shutterstock


Poleg tega ima toksoplazma gene, ki vplivajo na proizvodnjo dopamina, prav tako pomembnega živčnega prenašalca. Ravno preobilje dopamina v možganih je ena od okoliščin, ki spremljajo shizofrenijo. Pri tem ne gre za preprosto vzročno povezavo, toda študije kažejo, da je prenašalcev parazita med shizofreniki dvakrat več kot med siceršnjo populacijo.

***
Sašo Dolenc je urednik Kvarkadabre, spletnega časopisa za popularizacijo znanosti.

Komentarji: