Pestro življenje v našem morju
Dr. Ana Fortič je raziskovalka na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
Dr. Ana Fortič je raziskovalka na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.
Najpogosteje uporabljam povečevalno steklo ali mikroskop, s katerima si navadno ogledujem in določujem morske nevretenčarje, ter računalnik. Najraje pa imam tiste terenske dni, ko morje doživim v živo, tako da bi v tem primeru rekla, da pri delu najraje uporabljam kar potapljaško opremo.
Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?
S kolegi iz delovne enote Biodiverziteta na Morski biološki postaji se ukvarjamo s širokim naborom tem, in sicer od raziskovanja pridnene flore in favne do kartiranja habitatnih tipov. Sama sem šele na začetku raziskovalne poti, področje mojega zanimanja so združbe pridnenih nevretenčarjev, predvsem tistih, ki v morju živijo pritrjeni na trdnih podlagah. To so živali, ki se prehranjujejo s filtriranjem planktona in delcev iz vode in na neki način čistijo morsko vodo, zato preučujem njihovo vlogo v ekosistemu. Moja priljubljena živalska skupina so mahovnjaki, katerih vrstno pestrost spremljam v slovenskem morju. Še posebej me zanimajo tujerodne vrste in njihov vpliv na ekosisteme.
Zakaj imate radi znanost?
Znanost je kot vreča brez dna, je brezkončna in zato izjemno zanimiva. Ko enkrat začneš raziskovati eno temo, se ti odpre milijon vprašanj, ki spet porajajo nova vprašanja, in tako dalje. Nikoli ni dolgočasno in vedno se spopadaš z novimi izzivi. Pustiš si biti radoveden in drzen, takrat pridejo na dan najboljše ideje.
Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?
Utopično je na znanje o morskih ekosistemih gledati v smislu: »bolje ko bomo poznali naš podvodni svet, bolje ga bomo varovali«. Vseeno mislim, da se moramo na tej točki, ko so morski ekosistemi že hudo ogroženi, raje kot razmišljati, kaj lahko morje in naše znanje o morju ponudita človeštvu, spraševati, kaj lahko mi storimo zanj.
Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?
Tega pravzaprav nisem vedela, dokler sčasoma to nisem postala. Vedno pa sta mi bili blizu morje in življenje v njem.
Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?
Čas najraje preživljam v naravi, kjer rada raziskujem v malo bolj ohlapnem pomenu besede. Del mojega življenja sta na tak ali drugačen način joga in ples, rada tudi kuham, bodisi kakšen slasten obrok, občasno pa tudi kakšno aromatično mazilo ali kremo za obraz.
Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?
Po mojem mnenju je to vztrajnost. Pomembni so tudi radovednost, sposobnost sodelovanja, kanček smisla za organizacijo in da ga pri delu vodijo etična načela.
Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?
To je zelo težko vprašanje. Če se malo pošalim, bi si sama želela, da bi iznašli postopek, ki bi človeštvu odvzel sposobnost sprenevedanja o podnebnih spremembah in izginjanju biotske pestrosti. Predvidevam pa, da se bo veliko dogajalo na področju umetne inteligence.
Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?
Najverjetneje ne. Mars simbolizira nekaj povsem neznanega, za raziskovalca skoraj nepopisan list. Mislim, da je na Zemlji še ogromno ugank in območij vrednih raziskovanja. Ravno pred kratkim so na primer odkrili nov globokomorski ekosistem.
Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?
Nisem ravno človek, ki bi stavil na srečo, in ker viri energije niso moje področje raziskovanja, bi to vprašanje prepustila komu, ki se na to bolje spozna. Verjamem pa, da bo v prihodnosti prostor le za trajnostne vire energije.
S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?
Z veseljem bi se pogovorila z raziskovalci, ki so po iznajdbi avtonomne potapljaške opreme med prvimi preučevali ekosisteme, ki jih tudi sama raziskujem, kot je bil na primer Jacques-Yves Cousteau. Na kavo bi šla tudi z Margaret Mead, saj je kulturna antropologija, to je eno izmed področij, ki se mi zdijo zelo vznemirljiva, drzno in zanimivo pa je tudi njeno delo.
Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?
Zadnje čase veliko berem leposlovje, s področja znanosti pa bi omenila knjigo Drugačen um avtorja Petra Godfreyja-Smitha. Govori o razvoju inteligence pri nevretenčarjih, specifično glavonožcih, ki so razvili osupljiv živčni sistem, o katerem še vedno ne vemo dovolj. Priporočila bi tudi spletno revijo Alternator s poljudnimi članki slovenskih in tujih raziskovalcev ter zabaven in zanimiv podkast Metamorfoza.
Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?
To vprašanje bi izkoristila za »promocijo« mahovnjakov (latinsko Bryozoa), med ljudmi precej nepoznanega debla nevretenčarjev. To so večinoma pritrjene predvsem morske živali, ki živijo v kolonijah, ki jih sestavljajo majhne enote oziroma zoidi. Po videzu nas spominjajo na druge bolj znane organizme, na primer alge, korale ali kar kopenske mahove, iz česar izhaja tudi njihovo latinsko ime (bryos – mah + zoion – žival). Pogosto so to pionirske živali, ki prve naselijo novo okolje. Večinoma gre za majhne živali, ki pa lahko tvorijo tudi zelo velike strukture, kjer najdejo svoje življenjsko okolje druge živali, kot so manjši raki in mnogoščetinci. So učinkoviti filtratorji in vsebujejo nekatere spojine, ki so pomembne v farmaciji.
