Prevrnjena Atena »mrtva« na Luni

Zaskrbljeni obrazi v nadzornem centru podjetja Intuitive Machines so dali vedeti, da pristajalnik tipa Nova-C, poimenovan Atena, ne bo mogel raziskovati Lune, potem ko pristajanje na površju v četrtek ob 18.30 po srednjeevropskem času nit teklo tako, kot so si zamislili.

Zasebno vesoljsko plovilo se je ob pristanku prevrnilo, sprva je sicer črpalo sončno energijo, vendar pa so nato v podjetju priznali, da je odprave konec. Plovilo Atena je tla doseglo v bližini južnega pola, kjer naj bi deset dni raziskovalo površje in iskalo vodni led. A ker se je prevrnilo, in ker so solarni paneli obrnjeni napačno, baterij ni moglo uspešno polniti, posledično pa se plovilo ni moglo ogrevati, da bi kljubovalo nizkim temperaturam.

Tako se je zgodba ponovila: že lani februarja se je pristajalnik Odisej podjetja Intuitive Machines iz Houstona prevrnilo na bok. To kaže, da je oblika plovila najverjetneje zasnovana narobe, še posebej problematične naj bi bile dolge tanke noge pristajalnika.

Če so sprva po četrtkovem pristanku še menili, da se bo dalo odpravo morda rešiti, so vse upe pokopale fotografije. Sonda je namreč slikala okolico in jasno pokazala, da je plovilo nagnjeno in da dve pristajalni nogi štrlita v zrak.

»Zaradi smeri sonca, usmerjenosti sončnih panelov in izjemno nizkih temperatur v kraterju podjetje Intuitive Machines ne pričakuje, da se bo Atena ponovno napolnila,« je podjetje zapisalo v izjavi o odpravi IM-2.

Plovilo je podjetju pomagala financirati Nasa, ki je tudi sestavila ključne znanstvene instrumente, med temi vrtalnik, ki bi zavrtal pod površje, da bi pregledali, koliko je tam sledi vode. Na pristajalniku je bil tudi poskakujoči robot Grace, ki naj bi skočil v globok krater, v katerega Sonce nikoli ne posije. Te raziskave so pomembne za Naso, ki želi v bližini južnega pola pristati s posadko v programu Artemis. Pristati želijo sredi leta 2027.

Lunar Trailblazer tudi izgubljen

Atena je z Zemlje konec februarja odpotovala skupaj z Nasinim orbiterjem Lunar Trailblazer. Majhen satelit naj bi izdelal zemljevide površja z največjo ločljivostjo doslej, da bi ugotovili, kje je voda, v kakšni obliki je, koliko je je in kako se spreminja. Vendar pa satelit najverjetneje ne bo dosegel Lunine orbite, navaja Ars technica. S satelitom so namreč pri Nasi izgubili stik, potem ko se plovilo ni obrnilo prav, da bi paneli črpali energijo. Posledično sonda tudi ni mogla prižgati svojih motorjev, da bi se usmerila proti Luni.