Prišel, videl in se raztreščil
V rubriki Kje so naše ladje tokrat o programu Ranger.
Odpri galerijo
Ranger 9 je bil zadnji v seriji sond, ki jih je Nasa v 60. letih prejšnjega stoletja poslala proti Luni. Opremljen je bil s šestimi kamerami, dvema širokokotnima in štirimi ozkokotnimi (in nobenim drugim znanstvenim instrumentom), ki so posnele takrat neverjetne posnetke površja, na katerega je sonda načrtovano treščila.
Prvih šest izstrelitev je bilo neuspešnih. Prvi dve odpravi sta se končali že kmalu po izstrelitvi zaradi okvare rakete, tudi sicer je bil glavni namen testiranje raket, odpravi niti nista bili namenjeni temu, da bi dosegli Luno. Naslednje tri so nato poletele do Lune, ena je treščila na površje, dve sta Luno zgrešili. Sonde so bile opremljene s kamerami, da bi dobili čim bolj podrobne posnetke, ki so jih potrebovali pri načrtovanju odprav Apollo s človeško posadko. Kamere Rangerja 6 so se pokvarile in sonda ni poslala nobene fotografije, sedmica in osmica pa sta posredovali več tisoč fotografij ravnic Mare Nubium in Oceanus Procellarum ter Mare Tranquillitatis, kjer bi pristajali apolli (in tudi so).
Ker sta že prejšnji dve odpravi opravili nalogo z odliko, so sondo Ranger 9 nato poslali proti geološko zanimivemu kraterju Alphonsus, kjer so opazili sledi vulkanske aktivnosti. Sonda je bila oblikovana kot stožec, nanj so bile nameščene kamere, opremljena je bila z dvema solarnima planeloma, dolgima po poldrugi meter in širokima 74 centimetrov. Celotna dolžina je bila 3,6 metra.
Sondo so izstrelili 21. marca 1965 z raketo atlas-agena. Po dveh dneh je prispela do Lune in se usmerila proti točki strmoglavljenja. Okoli 20 minut pred tem je začela snemati in je na višini okoli 2100 kilometrov nad tlemi posnela 5814 fotografij. Kamere so bile tokrat usmerjene neposredno v smeri potovanja, zato je sonda ujela nekaj res izjemnih fotografij bližajočega se površja. Dogajanje so tudi neposredno prenašali po televiziji. Sonda je 24. marca strmoglavila v krater, in sicer s hitrostjo 2,7 kilometra na sekundo. Po podatkih Nase je celoten program Ranger stal 170 milijonov dolarjev.
Prvih šest izstrelitev je bilo neuspešnih. Prvi dve odpravi sta se končali že kmalu po izstrelitvi zaradi okvare rakete, tudi sicer je bil glavni namen testiranje raket, odpravi niti nista bili namenjeni temu, da bi dosegli Luno. Naslednje tri so nato poletele do Lune, ena je treščila na površje, dve sta Luno zgrešili. Sonde so bile opremljene s kamerami, da bi dobili čim bolj podrobne posnetke, ki so jih potrebovali pri načrtovanju odprav Apollo s človeško posadko. Kamere Rangerja 6 so se pokvarile in sonda ni poslala nobene fotografije, sedmica in osmica pa sta posredovali več tisoč fotografij ravnic Mare Nubium in Oceanus Procellarum ter Mare Tranquillitatis, kjer bi pristajali apolli (in tudi so).
Ker sta že prejšnji dve odpravi opravili nalogo z odliko, so sondo Ranger 9 nato poslali proti geološko zanimivemu kraterju Alphonsus, kjer so opazili sledi vulkanske aktivnosti. Sonda je bila oblikovana kot stožec, nanj so bile nameščene kamere, opremljena je bila z dvema solarnima planeloma, dolgima po poldrugi meter in širokima 74 centimetrov. Celotna dolžina je bila 3,6 metra.
Sondo so izstrelili 21. marca 1965 z raketo atlas-agena. Po dveh dneh je prispela do Lune in se usmerila proti točki strmoglavljenja. Okoli 20 minut pred tem je začela snemati in je na višini okoli 2100 kilometrov nad tlemi posnela 5814 fotografij. Kamere so bile tokrat usmerjene neposredno v smeri potovanja, zato je sonda ujela nekaj res izjemnih fotografij bližajočega se površja. Dogajanje so tudi neposredno prenašali po televiziji. Sonda je 24. marca strmoglavila v krater, in sicer s hitrostjo 2,7 kilometra na sekundo. Po podatkih Nase je celoten program Ranger stal 170 milijonov dolarjev.