Rover, ki je na Marsu brusil kamenje

Spirit in Opportunity sta bila roverska brata, ki sta spremenila naš pogled na Mars.
Fotografija: Spirit in Opportunity sta bila identična roverja. Foto Nasa
Odpri galerijo
Spirit in Opportunity sta bila identična roverja. Foto Nasa

Robotom na Marsu, delujoča sta le rover Curiosity in pristajalnik Insight, se bodo letos pridružili novi – kitajski pristajalnik in rover Tianwen 1 in ameriški Perseverance. Vsem tem pa sta med drugim tlakovala pot roverja Spirit in Opportunity. Zadnjega smo v rubriki Kje so naše ladje že pobližje spoznali, saj je med rekorderji, ko je govor o marsovskih raziskovalcih.

Šestkolesni Spirit je na rdečem planetu ob pomoči padal, zaviralnih motorjev in zračnih blazin pristal 4. januarja 2004 in nato nadaljnjih šest let proučeval podnebje in površje ter odkril dokaze, da je bil Mars nekoč precej bolj podoben naši modri frnikoli. Z bratskim roverjem Opportunity sta sestavljala Nasino odpravo za raziskovanje Marsa z roverji. Spirit je proti sosednjemu planetu odpotoval 10. junija 2003, slab mesec pred Opportunityjem. Kot vozilo za golf velik raziskovalec je pristal v kraterju Gusev, kjer so znanstveniki predvidevali, da bi lahko bila nekoč tekoča voda. Ob pristanku s hitrostjo 14 metrov na sekundo, okoli 13,4 kilometra od načrtovane točke, se je rover, zaščiten z velikanskimi zračnimi blazinami, 28-krat odbil od tal in se nato dokončno ustavil od 250 do 300 metrov stran od točke prvega dotika. Ekipa je kraj označila za spominsko postajo Columbia v spomin na sedem umrlih astronavtov v tragediji raketoplana 1. februarja 2003. Oba roverja sta imela na sebi tudi košček kovine v terorističnem napadu padlih dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra.

Spirit je takoj po pristanku postregel z osupljivimi posnetki svoje okolice. 21. januarja 2004 pa je rover dodobra prestrašil svojo človeško ekipo, saj so z njim izgubili stik. Imel je težave z računalniškim spominom, a ekipa mu je lahko poslala nov programski paket in 5. februarja je Spirit znova oživel in nadaljeval z raziskovanjem. Že dan kasneje je takrat prvič na Marsu obrusil zgornjo plast kamna in razkril notranjost, iz česar so lahko znanstveniki razbrali sestavo.

Sonce zahaja za obrobje kraterja Gusev. Fotografijo je posnel Spirit 19. maja 2005. FOTO: NASA/JPL/Texas A&M/Cornell/Reuters
Sonce zahaja za obrobje kraterja Gusev. Fotografijo je posnel Spirit 19. maja 2005. FOTO: NASA/JPL/Texas A&M/Cornell/Reuters


Rover je imel predvideno življenjsko dobo 90 marsovskih dni, to je nekako do 4. aprila 2004, a tako Spirit kot Opportunity sta močno presegla pričakovanja. Spirit se je med drugim popeljal do kraterja Bonneville okoli 370 metrov od kraja pristanka, nato je odpotoval do gričevja Columbia. Do leta 2005 je potem raziskoval kamenje in pesek prek hriba Husband. Marca 2005 je roverju, ki je baterije napajal s solarnimi paneli, priskočil na pomoč prašni vrtinec, ki je s panelov spihal nabrani material in črpanje energije se je dvignilo s 60 na kar 93 odstotkov, kar je močno podaljšalo njegovo življenjsko dobo. Rover je vrtince tudi uspešno posnel. Zaradi peščenih neviht, še posebej poleti 2007, so se sicer precej poslabšale razmere za črpanje energije, globalna nevihta je bila nazadnje usodna za Opportunity.

image_alt
Konec odprave: Oppy, nasvidenje in hvala za znanost (FOTO in VIDEO)


Vreme je zaradi prahu na panelih vseskozi odločalo o zmožnostih raziskovanja, ki je bilo odvisno od energije v baterijah, nekaj Spiritovih poti pa so preklicali, ker se mu je pokvarilo sprednje kolo.



A okvara se je izkazala za srečo v nesreči, saj je z negibljivim kolesom ob premikanju brusil kamenje in tako je razkril kremen. Raziskovalci so dognali, da je kremen verjetno nastal ob vročih izvirih, kjer je voda na površje prinesla raztopljeni kamen. In v takih okoliščinah bi lahko obstajali mikrobi.

Nato pa je 1. maja 2009 na poti po robu planote Home Plate Spirit obtičal v pesku. Zaradi premalo trenja se ni mogel izkopati iz težav, 28. novembra je nato povsem obstalo še eno kolo. Januarja 2010 je ekipa odločila, da bo postal statični raziskovalec. Zbiral naj bi podatke o rahlem poplesavanju Marsa ob rotaciji okoli svoje osi, s čimer bi ugotavljali, ali je jedro planeta tekoče ali trdno. Toda rover bi moral biti ravno prav nagnjen, da bi zimski sončni žarki dosegli njegove solarne panele. Tega nagiba niso dosegli. Po 22. marcu 2010 se Spirit ni več oglasil. Ekipa je vztrajala in mu poslala več kot 1300 ukazov. Dokončno so obupali 25. maja 2011 in sklenili odpravo.

Spirit je na Marsu v šestih letih, dveh mesecih in 19 dneh prepotoval 7,73 kilometra (načrtovano je bilo, da bo prepotoval 600 metrov), kar je sicer šestkrat manj od roverskega brata, ki je premagal več kot 45 kilometrov.

image_alt
Panorama za slovo

Preberite še:

Komentarji: