Pravočasni ukrepi v podjetju ob napovedi vročinskega vala, pametneje ohlajena delovna mesta, evaporacijski jopiči, stara dobra hidracija … Slovenski raziskovalci v evropskem projektu Heat Shield iščejo strategije, kako preprečiti posledice čedalje pogostejših vročinskih valov za delavce in produktivnost.

V juniju je Evropo dvakrat zajel vročinski val. Med drugim so v Franciji namerili peklenskih 45,9 stopinje Celzija, umrlo je več ljudi, v hudi pripeki so v Španiji izbruhnili obsežni požari, na nemških avtocestah se je začel taliti asfalt, od vročine so se krivili železniški tiri.

»Spremeniti bomo morali navade, ne moremo se več slepiti, da so to izredni dogodki,« je dejal francoski minister za zdravje Agnès Buzyn, župan južnofrancoskega mesteca Gallargues-le-Montueux Freddy Cerda pa je dodal: »Moramo se sprijazniti s takšnim vremenom; ne pozabite, da nam to prinaša prihodnost. Južna Francija bo postala tropska.«



Lani so nam vročinski valovi v Evropi prizanesli, predlanskim smo jih doživeli pet. Najhuje doslej je bilo leta 2003, ko je v Franciji zaradi posledic vročine umrlo 15.000 ljudi, skupno pa so bili vročinski valovi po Evropi od junija do avgusta usodni za več kot 70.000 ljudi. Slovenijo od devetdesetih let prizadene od tri do pet vročinskih valov na leto. Leta 2003 smo imeli 52 dni, ko je temperatura presegla 30 stopinj Celzija, leta 2013 pa 11 dni, ko je presegla 35 stopinj.


 

Ljubljana bo Skopje

Ljubljana bo imela v prihodnosti klimo današnjega Skopja, napoveduje Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z ljubljanske biotehniške fakultete in članica IPCC, Medvladnega foruma o podnebnih spremembah. »Podnebne spremembe so dejstvo in vplivajo na nastanek vročinskih valov, ki bodo vse pogostejši in intenzivnejši, pojavljali pa se bodo tako prej, že maja, kot pozneje, septembra, in tam, kjer jih doslej še ni bilo.«

»Niti optimalne rešitve za občasne vročinske valove ne bodo zadoščale. Ne smemo več govoriti o podnebnih 'spremembah' saj to vzbuja vtis, da se bodo vremenske razmere le zanemarljivo spremenile, v resnici pa človeštvo čaka prava katastrofa, ki lahko v daljšem obdobju vpliva na obstoj ne samo človeka, ampak vseh vrst,« meni Igor Mekjavič z inštituta Jožefa Stefana, ki zadnja štiri leta skupaj z Bogatajevo vodi slovenski del petletnega evropskega projekta Heat Shield, v katerem dvajset partnerjev iz vse Evrope proučuje vpliv segrevanja podnebja na delavce in išče rešitve za izboljšanje njihovega počutja, preprečevanje bolezni in vzdrževanje produktivnosti. Raziskovalci so se osredotočili na pet ključnih evropskih industrij, v katerih je zaposlena polovica delovno aktivnega prebivalstva, ki ustvari 40 odstotkov BDP: industrijsko proizvodnjo, kmetijstvo, gradbeništvo, prevozništvo in turizem.



Vpliv podnebnih sprememb in vročinskih valov, ki ga je prepoznala tudi Svetovna meteorološka organizacija, je pri produktivnosti očiten: v nemški raziskavi so ugotovili, da vsaka stopinja dviga temperature nad 25 stopinj Celzija zmanjša storilnost za 2 odstotka, ko vročina preseže 30 stopinj Celzija, pa jo lahko vsaka dodatna stopinja zmanjša še za dodatnih 10 odstotkov. Delovna učinkovitost postane zelo omejena: zaradi višje temperature telesa, dehidracije in potenja se zmanjšajo pozornost, kognitivna učinkovitost in ročna spretnost, poveča pa se utrujenost in s tem tveganje za nesreče pri delu.

Posledice vročinskih valov povzročajo težave posebno bolnikom, starejšim in otrokom, pa tudi delovno aktivnemu prebivalstvu, vendar so ljudje nanje slabo pripravljeni in o njih premalo vedo. Prav tako se s to težavo zelo skromno ukvarjajo delodajalci, sindikati in javne institucije, pravi Bogatajeva in poudarja, da nujno potrebujemo opozorilni sistem, da se bomo lahko pripravili na skrajne temperature.
 

10

odstotkov:
za toliko
se zmanjša
produktivnost
na vsako
stopinjo dviga
temperature nad
30 stopinj C.

Je bolj kritičnih 16 ur doma?

»S sodelujočimi podjetji nameravamo v raziskovalni nalogi ovrednotiti različne strategije preprečevanja negativnih posledic vročinskih valov za delavce in posledično za produktivnost,« pojasnjuje Mekjavič. »Univerzalne rešitve za delavce v vseh industrijah ni, posamezne rešitve moramo prilagajati specifičnim proizvodnim procesom.«

V slovenskem delu projekta kot industrijski partner sodeluje podjetje Odelo iz Prebolda, v katerem izdelujejo avtomobilske luči. Anketa med 400 delavci (od 1500 zaposlenih) je pokazala, da v tovarni nimajo možnosti za zmanjšanje vročinskega stresa. Skoraj tretjina anketiranih moških in 60 odstotkov žensk čuti, da je med vročinskim valom v proizvodnji izrazito prevroče. Vročinski stres čutijo skozi žejo, potenje in utrujenost, v nekaterih primerih tudi kot bolezen, glavobol in izčrpanost, pojavljajo se vročinski krči, omedlevica in hospitalizacije.

Raziskovalci so v Odelu vgradili mrežo tipal, s katerimi na 33 točkah oziroma delovnih mestih izvajajo meritve temperature in vlage. Ugotovili so, da se skozi vse leto temperatura in vlaga v proizvodnih prostorih ne spreminjata, večjih odstopanj niso opazili niti med vročinskimi valovi. Tudi po podatkih vodstva podjetja pri štirih vročinskih valovih niso zaznali posebnih razlik v produktivnosti. Vendar je ta značilno upadla tri dni po vročinskem valu, rezultati več raziskav so pokazali do 13-odstoten padec produktivnosti.

»Očitno se delavci ne odpočijejo dovolj, vročinski valovi pa imajo kumulativni učinek na upad produktivnosti,« pravi sodelavka v raziskavi, Urša Ciuha z IJS.

»Upoštevati je treba, da so delavci v tovarni le osem ur, preostalih 16 preživijo v drugačnih razmerah,« pojasnjuje Mekjavič. »V vremensko normalnih dnevih se v teh šestnajstih urah lahko spočijejo, med vročinskim valom pa povišana temperatura okolja vpliva na spanje in druge dejavnike, ki delavcu omogočajo ohladitev, če med osemurnim delavnikom dela v toplem okolju. Zato največji vpliv na njegovo zmožnost za delo ne bo na prvi, ampak na zadnji dan vročinskega vala oziroma prvi dan po njem. Med vročinskim valom si morajo delavci torej v domačem okolju ustvariti razmere za optimalen počitek in regeneracijo po službi.«

V Odelu so delavcem na voljo hladna voda in hladne sobe, podjetje pa zaposlenim ponuja tudi bone za obisk krajevnega bazena, še pove Mekjavič. S Ciuhovo sta nadaljevala raziskavo z manjšo skupino delavcev, ki so med vročinskim valom odgovarjali na vprašalnik o izpostavljenosti vročini tudi po končanem delu oziroma v domačem okolju. S tem so pridobili podatke o kakovosti spanja in potencialni utrujenosti že pred začetkom dela.
 

Igor Mekjavič z IJS med testiranjem lutke, opremljene s tipali za merjenje temperature in paroprepustnosti. Foto Jože Suhadolnik

Lutka se znoji

Raziskovalci z IJS so poleg terenskih izvajali tudi laboratorijske raziskave in v klimatski komori simulirali razmere v okolju, da bi razumeli, kako človekov centralni živčni sistem zaznava spremembe v temperaturi in kako se nanje odziva. Iskanje in vrednotenje različnih rešitev so nadaljevali z manikinom – lutko, opremljeno s tipali za merjenje temperature in paroprepustnosti. »Z manikinom, razvitim na našem inštitutu, lahko določimo toplotni in evaporativni upor oblačilnih sistemov, bodisi posebnih zaščitnih oblačil bodisi tistih, ki jih nosijo delavci po lastni presoji.

Z meritvami lahko določimo primernost oblačilnega sistema v določenih okoljskih razmerah,« razlaga Mekjavič in dodaja, da razvijajo tudi »kožo« za manikina. »Z nevrofiziološkim modelom, ki smo ga razvili, bomo poskusili predvideti vpliv okoljskih razmer na človekovo zaznavo toplotnega udobja oziroma na njegovo delazmožnost.«
 

Indeks toplotnega stresa

Vsakih 15 minut se podatki iz mreže tipal v Odelu zbirajo v podatkovnem oblaku, z njihovo obdelavo pa na IJS razvijajo na samoučeči se nevronski mreži utemeljen model indeksa toplotnega stresa v proizvodnih obratih glede na vremensko napoved. »Ob napovedi vročinskega vala bo mogoče predvideti njegov vpliv na delavce oziroma napovedati stopnjo produktivnosti, vodstvo podjetja pa bo lahko pravočasno ukrepalo,« pravi Mitja Gliha, raziskovalec z IJS.

»Ta sistem, ki se sčasoma sam nauči, kako zunanja temperatura vpliva na notranjo, bo mogoče brez kompleksne arhitekture in gradbenih modelov vgraditi kjerkoli,« dodaja Mekjavič. Podjetje si lahko omogoči boljši nadzor nad obvladovanjem skrajne vročine tudi z lastno vremensko postajo, takšno, ki stane približno tisoč evrov. Raziskovalci so jo postavili pred tovarno Odelo.

»Na podlagi vremenske napovedi lažje predvidimo temperaturo v okolici tovarne. S senzorji temperature v tovarni in z nevronskim modelom lahko predvidimo stanje v tovarni, z manikinom pa tudi stanje počutja delavcev.«
 

Ohlajene delovne postaje in hladilni jopiči

Po Mekjavičevih besedah je vgradnja hladilnih sistemov v proizvodnih dvoranah zaradi različnih vzrokov pogosto zapletena, hkrati pa negospodarna, zato bodo poskušali toplotne razmere izboljšati pri delovnih postajah, v neposredni bližini delavca, s postavitvijo »hladilne stene«, hladnejše od zraka v okolici.

Na trgu je več oblačilnih sistemov, ki naj bi na podlagi različnih fizikalnih procesov odvajali telesno toploto. »Najučinkovitejša je evaporacija znoja s površine kože,« pravi Mekjavič. »S to metodo se odvaja približno 480 kilokalorij toplote na vsak liter znoja, ki se izloči iz kože. Čeprav smo ta način delovanja evaporacijskih jopičev potrdili z manikinom, so poskusi na ljudeh v simuliranih delovnih razmerah zaradi nepremišljenega dizajna nekaterih evaporacijskih jopičev pokazali slabo učinkovitost.«



Na pobudo ministrstva za obrambo so raziskovalci sestavili konzorcij s podjetji Prevent-Deloza, Predilnica Litija, Tekstina, IOS in Intersocks, da bi razvili oblačilni sistem z učinkovitim razvlaževanjem oziroma odstranjevanjem toplote od trupa vojaka. »Jopič bo imel vgrajene ventilatorje, ki se bodo vklapljali na podlagi temperature in vlage v mikrookolju med jopičem in kožo,« pravi vodja slovenskega dela projekta Heat Shield.