Samsung galaxy J6: Kolikor denarja, toliko telefona

Samsungov nizkocenovni telefon ima zmogljivo baterijo, ki pa se polni zelo počasi.
Fotografija: Dobra stran J6 je tehnologija zaslona amoled, ki naredi slike barvite in poudari kontraste, s čimer malenkost prikrije slabšo ločljivost zaslona. FOTO: Samsung
Odpri galerijo
Dobra stran J6 je tehnologija zaslona amoled, ki naredi slike barvite in poudari kontraste, s čimer malenkost prikrije slabšo ločljivost zaslona. FOTO: Samsung

Samsungovi razvijalci niso pretirano eksperimentirali, ko so sestavljali pametni telefon galaxy J6. Najcenejša in najslabša serija južnokorejskega tehnološkega velikana je primerna za tiste, ki si želijo preverjeno kakovost za nizko ceno, četudi se zaradi tega odpovejo nekaterim »pametnim« sposobnostim, ki jih dandanes premore skoraj vsak telefon.

Najprej sem bil s telefonom zelo zadovoljen, saj je izpolnjeval prvi pogoj, da mi naprava postane všeč: imel je vzdržljivo baterijo. Tako vzdržljivo, da mi na kraj pameti ni padlo, da bi ga napolnil po prvem dnevu uporabe. Tudi naslednji dan se je dobro držal, popoldne pa ga je začelo zmanjkovati. Ko sem ga priključil na polnilnik, se odstotki, napisani poleg oznake za baterijo, niso in niso hoteli dvigniti.

Za nedoslednega uporabnika, ki ni navajen, da vsak večer telefon priklopi na polnjenje, je to slaba novica. Še večji problem utegne nastati, ko bo po kakšnem letu uporabe baterija začela pešati, kot se pri pametnih telefonih rado zgodi. Pri tako počasnem polnjenju bo moral biti galaxy J6 vsaj polovico časa priključen na »vrvico«, tak telefon pa ni svoboden in še manj svoboden je njegov uporabnik.



Serija J je najslabša in najcenejša Samsungova serija. Galaxy J6 bo stal 279 evrov v maloprodaji, v paketih operaterjev še manj. Zato je razumljivo, da nima nekaterih lastnosti, ki jih ima večina dražjih kolegov: ni odporen proti vodi in prahu, nima digitalnega kompasa, ki nam večkrat prihrani kakšen meter hoje v napačno smer, ko tavamo po neznanih ulicah, nima niti samodejnega uravnavanja svetlosti zaslona, kar se najbolj pozna, kadar menjujemo različno osvetljene prostore.

S svetlobo ima težave tudi fotoaparat. Ta je sicer za nizkocenovni razred več kot spodoben (zadaj 13, spredaj osem milijonov pik), vendar zna svoje prednosti izkoristiti le v idealnih razmerah, ko pa začne zmanjkovati svetlobe ali se objekt premika, nastane zmazek.



O oblikovanju telefona ni kaj pripomniti, res pa je, da pri Samsungu niso tvegali in so se držali trendov: razmerje stranic je 18,5 proti 9, tako kot pri serijah A in S. Večje razlike so pri ločljivosti zaslona, saj ima le 720 krat 1480 pik, medtem ko jih ima galaxy S9, denimo, 1440 krat 2960 – razlika, ki gotovo upraviči za več kot petsto evrov višjo ceno. Dobra stran J6 je tehnologija zaslona amoled, ki naredi slike barvite in poudari kontraste, s čimer malenkost prikrije slabšo ločljivost zaslona.

Samsung pri galaxyju J6 ni popravil napake, ki jo je storil pri A6 in S9: čitalnik prstih odtisov je še vedno tik pod kamero. O delovanju čitalnika nimam pripomb, a je preblizu kamere, zato jo s prstnimi odtisi ves čas nehote »smetimo«, kar sčasoma postane moteče. Telefon ima tudi možnost odklepanja na podlagi prepoznavanja obraza, vendar je postopek zapleten in ne poteka gladko, pri drugih varnostnih možnostih pa niti ni tako nujen.

Če se odločite za galaxy J6, ne morete dosti zgrešiti. Kupci, ki iščejo telefone pod tristo evrov, pač niso tako zahtevni, da bi jih zmotila vsaka malenkost. Vseeno ne pričakujte, da boste odkrili podcenjeni dragulj. V nizkocenovnem razredu telefonov kar mrgoli, pri čemer mnogi ponudniki, predvsem kitajski, za isto ceno obljubljajo precej več. Toda njihove znamke niso tako preverjene, kot je Samsung, poleg tega niso pod drobnogledom širše strokovne javnosti, zato je tveganje precej večje.

Komentarji: