Še en test velikega teleskopa pod streho
Teleskop bodo po trenutnih načrtih izstrelili z evropsko raketo ariane 5 konec oktobra 2021.
Odpri galerijo
Še zadnjič na trdnih tleh so razvili ščit, ki bo teleskop varoval pred svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune. FOTO: Nasa/Chris Gunn
Teleskop James Webb je v sklepni fazi priprav, saj ga oktobra prihodnje leto po vseh zapletih in zamudah končno čaka polet v vesolje. V podjetju Northrop Grumman so še zadnjič na Zemlji razvili ščit, velik kot teniško igrišče, ki bo odbijal svetlobo in toploto Sonca, Zemlje in Lune nazaj v vesolje.
Observatorij bo namreč deloval v infrardečem spektru, ki je za naše oči neviden, ga pa čutimo kot toploto. Za pravilno delovanje morajo biti instrumenti primerno in ves čas hlajeni, da bodo z najkompleksnejšim teleskopom pogledali globoko v vesolje in ga videli kot še nikoli doslej. Postopek razvijanja senčila je počasen in mora biti zelo natančen, da pravilno ohrani svojo obliko, so poudarili pri Nasinem centru Goddard.
Pravilno se je moralo aktivirati osem motorjev in na tisoče drugih mehanizmov, da se je pet membran, tanjših od lasu, brezhibno odprlo. A v vesolju bo postopek lažji, saj gravitacija na Zemlji povzroča trenje. Prva membrana ima debelino 0,05 mm, preostale štiri 0,025 mm, prekrite so z aluminijevim in silicijevim premazom.
»Neverjetno se zdi, da bo naslednjič Webb svoj senčnik razprl, ko bo nekaj tisoč kilometrov stran od nas hitel po vesolju,« je povedal James Cooper, vodja razvoja ščita pri Goddardu. Ščit bo vesoljski observatorij razdelil na dva dela; na toplem, ki bo obrnjen proti Soncu, bo okoli 85 stopinj Celzija, na mrzlem pa minus 233 stopinj Celzija. »V prihodnjih mesecih nas čaka še nekaj testiranj, na izstrelišče pa ga bomo poslali poleti,« je povedal Bill Ochs, vodja projekta pri Goddardovem centru.
Teleskop bodo izstrelili z evropsko raketo ariane 5 konec oktobra 2021. To bo prihodnje leto najtežje pričakovana in zaradi visokih stroškov – za teleskop so namenili že okoli devet milijard evrov – za marsikoga tudi najbolj napeta izstrelitev. Predvideni datum so zaradi težav s financiranjem, političnih prepirov in nazadnje še pandemije prestavili kar nekajkrat. Po prvotnih načrtih bi moral poleteti že pred leti, tudi gradnja naj bi stala pol manj.
Več kot šesttonski teleskop bo odpotoval do točke L2, okoli 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, od njega pa se pričakuje, da bo razkril prve galaksije, ki so se oblikovale po velikem poku, pa tudi atmosfero nekaterih eksoplanetov, kar bo govorilo o gostoljubnosti za življenje.
Observatorij bo namreč deloval v infrardečem spektru, ki je za naše oči neviden, ga pa čutimo kot toploto. Za pravilno delovanje morajo biti instrumenti primerno in ves čas hlajeni, da bodo z najkompleksnejšim teleskopom pogledali globoko v vesolje in ga videli kot še nikoli doslej. Postopek razvijanja senčila je počasen in mora biti zelo natančen, da pravilno ohrani svojo obliko, so poudarili pri Nasinem centru Goddard.
Pravilno se je moralo aktivirati osem motorjev in na tisoče drugih mehanizmov, da se je pet membran, tanjših od lasu, brezhibno odprlo. A v vesolju bo postopek lažji, saj gravitacija na Zemlji povzroča trenje. Prva membrana ima debelino 0,05 mm, preostale štiri 0,025 mm, prekrite so z aluminijevim in silicijevim premazom.
»Neverjetno se zdi, da bo naslednjič Webb svoj senčnik razprl, ko bo nekaj tisoč kilometrov stran od nas hitel po vesolju,« je povedal James Cooper, vodja razvoja ščita pri Goddardu. Ščit bo vesoljski observatorij razdelil na dva dela; na toplem, ki bo obrnjen proti Soncu, bo okoli 85 stopinj Celzija, na mrzlem pa minus 233 stopinj Celzija. »V prihodnjih mesecih nas čaka še nekaj testiranj, na izstrelišče pa ga bomo poslali poleti,« je povedal Bill Ochs, vodja projekta pri Goddardovem centru.
Teleskop bodo izstrelili z evropsko raketo ariane 5 konec oktobra 2021. To bo prihodnje leto najtežje pričakovana in zaradi visokih stroškov – za teleskop so namenili že okoli devet milijard evrov – za marsikoga tudi najbolj napeta izstrelitev. Predvideni datum so zaradi težav s financiranjem, političnih prepirov in nazadnje še pandemije prestavili kar nekajkrat. Po prvotnih načrtih bi moral poleteti že pred leti, tudi gradnja naj bi stala pol manj.
Več kot šesttonski teleskop bo odpotoval do točke L2, okoli 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje, od njega pa se pričakuje, da bo razkril prve galaksije, ki so se oblikovale po velikem poku, pa tudi atmosfero nekaterih eksoplanetov, kar bo govorilo o gostoljubnosti za življenje.
