Skrivnostno izginotje kamenčkov z Lune
Ameriška administracija je kamenčke, ki jih je na Zemljo prinesla ekipa Apolla 11, razdelila med zvezne države, a ponekod niso lepo poskrbeli zanje.
Odpri galerijo
Kamenčki z Lune v akrilni kroglici. Vzorec hranijo v planetariju Clark v Salt Lake Cityju. Lovec na kamne Gutheinz je le še dva kamenčka oddaljen od cilja, da bi našel vseh 50 vzorcev, ki so jih ameriške zvezne države dobile po prvi misiji, ki je pristala na Luni. FOTO: Rick Bowmer/AP
Posadka Apolla 11 se je z Lune vrnila s peščico kamenčkov, ki so jih med drugim razdelili 50 ameriškim zveznim državam. A številni kamenčki »dobre volje« so izginili in dolgoletna misija nekdanjega Nasinega preiskovalca in odvetnika Josepha Gutheinza je bila, da jih najde. Potem ko sta se v zadnjih tednih našla kamenčka, izginula v Louisiani in Utahu, mora najti le še za dva, ki sta dobila noge v New Yorku in Delawaru.
Kako jih v nekaterih zveznih državah niso natančno popisali in skrbno shranili, je za lovca na Lunine kamne nepredstavljivo, a upa, da bodo še manjkajoča dva našli pred 50. obletnico prvega pristanka človeka na Luni prihodnje leto.
Administracija Richarda Nixona je majhne vzorce v akrilni kroglici na leseni podlagi razdelila med zvezne države, nekatere so dali v muzeje, druge so pokazali v mestnih hišah, a skoraj nobena država jih ni vpisala v arhiv in tako so marsikje izginili brez sledu.
Gutheinz je, ko se je leta 2002 lotil njihovega iskanja, ugotovil, da so v najmanj 40 državah malomarno ravnali z njimi. »Mislim, da so takrat menili, da bo obiskovanje Lune postala stalnica,« je pojasnil takšno ravnanje, a misiji po letu 1969 je sledilo le še pet pristankov s človeško posadko. Države so vzorce dobile še po misiji Apollo 17, ki je leta 1972 zadnja pristala na Luni. In niti za te se marsikje ne ve, kje so. Nasa vzorcem, ko so jih predali administraciji, ni sledila, bi bili pa tudi na agenciji veseli, če bi jih našli, je dejal njihov zgodovinar Bill Barry. Številne kamenčke je Nasa oziroma ameriška administracija razdelila tudi med druge svetovne države.
Gutheinz je svojo kariero začel kot preiskovalec pri Nasi, kjer je odkril, da na črnem trgu ponujajo milijone za avtentične kamenčke z Lune, ki pa so označeni kot nacionalna dragocenost, zato v ZDA legalno ne morejo biti prodani. Lov na kamne pa je začel, ko je agencijo zapustil.
Številne kamenčke so našli na najbolj nepričakovanih krajih: pri nekdanjih guvernerjih Zahodne Virginije in Kolorada, v vojaških skladiščih v Minnesoti in pri kapitanu čolna za lov na rake na Aljaski, ki je bil sorodnik kustosa muzeja, kjer so ga pred požarom hranili. Po tožbi je zdaj kamen znova v lasti države.
V Louisiani so kamen našli novinarji časnika Advocate v Baton Rougu, potem ko jih je avgusta poklical Gutheinz. V časniku so poročali, da država res nima urejene dokumentacije, kje sta kamenčka (država je prejela vzorca z misij 11 in 17), a pokazalo se je, da je tisti iz leta 1969 varno spravljen v muzeju za umetnost in znanost. Tam lepo skrbijo zanj, je poudarila glavna kustosinja Elizabeth Weinstein. Kaj se je zgodilo s kamenčkom iz misije 17, pa Winsteinova ne ve. Časnik nima nobene arhivske novice, da bi bil kje razstavljen, muzeji in državni arhivi prav tako ne vedo ničesar.
Niti v Utahu zvezne oblasti niso poznale lokacije, a tudi v tem primeru se je pokazalo, da so vzorci Lune v planetariju Clark v Salt Lake Cityju. Na Deviških otokih Združenih držav ne morejo niti potrditi, da bi dobili kamen dobre volje, je pa tamkajšnja univerza prejela vzorce za znanstvene raziskave.
Vprašanje tako ostaja, kje je newyorški kamenček. V Delawaru je bil 22. septembra 1977 vzorec ukraden iz državnega muzeja, policija pa zadevi ni prišla do dna.
Kako jih v nekaterih zveznih državah niso natančno popisali in skrbno shranili, je za lovca na Lunine kamne nepredstavljivo, a upa, da bodo še manjkajoča dva našli pred 50. obletnico prvega pristanka človeka na Luni prihodnje leto.
Administracija Richarda Nixona je majhne vzorce v akrilni kroglici na leseni podlagi razdelila med zvezne države, nekatere so dali v muzeje, druge so pokazali v mestnih hišah, a skoraj nobena država jih ni vpisala v arhiv in tako so marsikje izginili brez sledu.
Gutheinz je, ko se je leta 2002 lotil njihovega iskanja, ugotovil, da so v najmanj 40 državah malomarno ravnali z njimi. »Mislim, da so takrat menili, da bo obiskovanje Lune postala stalnica,« je pojasnil takšno ravnanje, a misiji po letu 1969 je sledilo le še pet pristankov s človeško posadko. Države so vzorce dobile še po misiji Apollo 17, ki je leta 1972 zadnja pristala na Luni. In niti za te se marsikje ne ve, kje so. Nasa vzorcem, ko so jih predali administraciji, ni sledila, bi bili pa tudi na agenciji veseli, če bi jih našli, je dejal njihov zgodovinar Bill Barry. Številne kamenčke je Nasa oziroma ameriška administracija razdelila tudi med druge svetovne države.
Številne zvezne države nimajo urejene dokumentacije, kje se nahajajo dragoceni vzorci, a pokazalo se je, da so nekateri varno spravljeni v muzejih. Vendar povsod ni tako. FOTO: Rick Bowmer/AP
Gutheinz je svojo kariero začel kot preiskovalec pri Nasi, kjer je odkril, da na črnem trgu ponujajo milijone za avtentične kamenčke z Lune, ki pa so označeni kot nacionalna dragocenost, zato v ZDA legalno ne morejo biti prodani. Lov na kamne pa je začel, ko je agencijo zapustil.
Številne kamenčke so našli na najbolj nepričakovanih krajih: pri nekdanjih guvernerjih Zahodne Virginije in Kolorada, v vojaških skladiščih v Minnesoti in pri kapitanu čolna za lov na rake na Aljaski, ki je bil sorodnik kustosa muzeja, kjer so ga pred požarom hranili. Po tožbi je zdaj kamen znova v lasti države.
V Louisiani so kamen našli novinarji časnika Advocate v Baton Rougu, potem ko jih je avgusta poklical Gutheinz. V časniku so poročali, da država res nima urejene dokumentacije, kje sta kamenčka (država je prejela vzorca z misij 11 in 17), a pokazalo se je, da je tisti iz leta 1969 varno spravljen v muzeju za umetnost in znanost. Tam lepo skrbijo zanj, je poudarila glavna kustosinja Elizabeth Weinstein. Kaj se je zgodilo s kamenčkom iz misije 17, pa Winsteinova ne ve. Časnik nima nobene arhivske novice, da bi bil kje razstavljen, muzeji in državni arhivi prav tako ne vedo ničesar.
Pripadajoči zapis ob vzorcu FOTO: Rick Bowmer/AP
Niti v Utahu zvezne oblasti niso poznale lokacije, a tudi v tem primeru se je pokazalo, da so vzorci Lune v planetariju Clark v Salt Lake Cityju. Na Deviških otokih Združenih držav ne morejo niti potrditi, da bi dobili kamen dobre volje, je pa tamkajšnja univerza prejela vzorce za znanstvene raziskave.
Vprašanje tako ostaja, kje je newyorški kamenček. V Delawaru je bil 22. septembra 1977 vzorec ukraden iz državnega muzeja, policija pa zadevi ni prišla do dna.
