Upočasnitev Zalivskega toka prinaša segrevanje?

Leta je veljalo, da upočasnjevanje Zalivskega toka prinaša mini ledeno dobo za določene predele sveta, zadnja študija pa to prepričanje postavlja na glavo. 
Fotografija: Marsičesa okoli Zalivskega toka še ne razumemo, zato različne študije kažejo na različne rezultate upočasnjevanja toka. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Marsičesa okoli Zalivskega toka še ne razumemo, zato različne študije kažejo na različne rezultate upočasnjevanja toka. FOTO: Reuters

Že leta se spremlja dogajanje z Zalivskim tokom. Zaradi dognanj iz zgodovine Zemlje, ko se je Zalivski tok že ustavljal oziroma ustavil, je bilo sprejeto prepričanje, da bi temu sledilo ohlajanje v določenih delih sveta, še posebej v Evropi, ko bi nastopile ostre zime (ravno ta tok zdaj skrbi, da imamo bolj ali manj blage zime), a bi to imelo tudi globalne posledice. Nova študija, objavljena v reviji Nature, potrjuje prepričanje, da bo ustavitev imela globalne posledice, a ne zaradi ohlajanja, ampak zaradi segrevanja. 

Raziskovalci pravijo, da bi počasnejši tok v globoki ocean odnašal manj tople površinske vode, kar pomeni, da bo v ozračju še več vodne pare, ki povečuje učinke tople grede. V reviji Nature so zapisali, da so prejšnje ugotovitve temeljile na modelih s predindustrijskimi pogoji, ki pa v zdajšnjem času ne veljajo več. Pojasnili so, da je glavna vloga atlantske meridianske cirkulacije, ki obrača vodno maso (AMOC - atlantic meridional overturning circulation), da površinsko toploto shranjuje v globine Atlantika in tako pripomore k počasnejšemu globalnemu segrevanju. Po letu 2004 pa, kot kaže študija, je cirkulacija močno oslabela, prav tako tudi shranjevanje toplote. 

Profesor Ka-Kit Tung z washingtonske univerze je za BBC pojasnil, da so rekonstruirali dogajanje s tokom v zadnjih 70 letih in ugotovili naravne vzorce spreminjanja. AMOC prenaša tople vode iz tropskih območij proti Severnemu Atlantiku, kjer pa topla voda potone v globine, hladna voda se nato vrne na jug. Ko se tok premika hitreje, ujame več toplote iz ozračja, in obratno. 

Kot dokaz za svoje besede raziskovalci spominjajo na dogajanje, ko je bil AMOC na minimumu med leti 1975 in 1998, ko je ostalo v atmosferi več toplote, globalne temperature so se dvignile, ko je sredi 90 let prejšnjega stoletja do začetka 21. stoletja tok znova »pohitel«, je v globine potonilo več toplote in tako se je globalno segrevanje nekoliko upočasnilo. 


Kako kaže? 


Prav nič dobro, kot izhaja iz članka v reviji Nature. Znanstveniki so zapisali, da subpolarno območje Severnega Atlantika kažejo, da se končuje upočasnjevanje in da zdaj lahko pričakujemo dve desetletji minimuma. To pa pomeni, da bo ocean sprejemal manj atmosferske toplote, kar vodi v »hitro globalno segrevanje«. 

Komentarji: