Ustvarjanje novih materialov

Blaž Belec na Univerzi v Novi Gorici raziskuje na področju sinteze in karakterizacije (nano)materialov.
Fotografija: Blaž Belec FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Blaž Belec FOTO: osebni arhiv

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Ker delam na področju sinteze (nano)materialov, najpogosteje in tudi najraje uporabljam elektronski mikroskop. Z njim lahko spremljam obliko pripravljenih materialov, določim elemente, ki sestavljajo naš material, ali na atomski ravni spremljam njihovo strukturo in sestavo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Generalno se ukvarjam s sintezo in karakterizacijo (nano)materialov. Trenutno so moja tematika topološki izolatorji. V šali rečem, da so to bipolarni materiali. Namreč, v notranjosti materiala so izolatorji, na površini pa so zaradi površinskih topoloških stanj prevodniki. Ta stanja pa definirajo topološke izolatorje. S kolegi trenutno razvijamo enostavno metodo za detektiranje površinskih stanj na nanodelcih. Metoda temelji na merjenju njihovih optičnih lastnosti. Zdaj lahko topološka stanja določimo oziroma opazujemo samo na volumenskih materialih, ob pomoči drage in zapletene opreme. Naša metoda pa bo omogočila hitro in poceni kontrolo, ali je naš predvideni nanomaterial topološki izolator ali ne.

Zakaj imate radi znanost?

Delo v znanosti je zelo razgibano. Veliko je neznanega, veliko je ugank. Ko rešiš en problem, se pojavi drugi, še bolj zanimiv in tako naprej. Nikoli ne veš, kje te čaka nov izziv.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Brez materialov ni ničesar. Področje sinteze novih materialov in njihove karakterizacije je v bistvu začetek vsega. Da lahko razvijemo boljše, hitrejše, okoljsko sprejemljive tehnologije, potrebujemo nove materiale z boljšimi lastnostmi, kot jih izkazujejo materiali danes.

Kdaj ste vedeli, da boste znanstvenik?

Znanost me je zanimala, odkar pomnim. V osnovni šoli sem že kuhal razne »napoje«, sestavljene iz stvari, ki sem jih našel doma. Vse bi bilo lepo in prav, če teh napojev ne bi skril in če ne bi čez čas začeli smrdeti. Prav resno pa sem se za to pot odločil v srednji šoli, ko sem sodeloval v manjšem raziskovalnem projektu o čiščenju vode z magnetnimi nanodelci.

image_alt
Politiki ne razumejo ali pa nočejo razumeti, kaj pripoveduje znanost

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ker sem avgusta 2020 dobil hčerko, skoraj večino preostalega časa posvetim njej in partnerici. Poleg tega se ukvarjam s promocijo znanosti. Kot član ekipe Znanost na cesti in v povezavi z Univerzo v Novi Gorici, kjer sem zaposlen, si želim razširiti promocijske aktivnosti tudi na goriško in vipavsko regijo. Zelo rad sem v naravi, tako da prosti čas namenim tudi raznim športom, kot so gorsko kolesarstvo, plezanje, pohodništvo, tek, supanje in še kaj se najde.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost. Brez nje sploh ne bi raziskovali neznanega in si odgovorili na toliko vprašanj.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Menim, da ni samo ene stvari, ki bi generalno vplivala na tok zgodovine. Zelo pomembna pa bodo vsa odkritja, povezana z varovanjem našega okolja. Torej zelene, do okolja prijazne tehnologije, metode za čiščenje polutantov itd. Ljudje se moramo zavedati, da še ni planeta B, kamor bi se lahko preselili.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Seveda, vesolje in neznano sta me vedno privlačila. V srednji šoli sem se celo prijavil na razpis, s katerim so iskali potencialne kandidate za na Mars. Seveda bolj v šali kot zares. Doma pa tudi niso bili najbolj navdušeni nad to idejo.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Ne bi stavil na samo en vir, temveč na kombinacijo vetrne, vodne in jedrske energije. V daljni prihodnosti pa tudi na fuzijsko.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Z gospodoma Jamesom Watsonom in Francisom Crickom. Vendar najbrž ne bi šli na kavo, ampak na pivo v gostilno, kjer sta razvozlala strukturo vijačnice DNK. Verjamem, da bi po nekaj pivih dobili še kakšno genialno idejo.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Priporočam serijo dogodkov, ki jih organizira Znanost na cesti, televizijsko oddajo Ugriznimo znanost in radijsko oddajo Frekvenca X. Zelo rad poslušam tudi razne podkaste, ki niso nujno strogo znanstveno naravnani. Priporočil bi še podkasta A res, tega ne veš? in Številke.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Ustvarjanje materialov ni tako pompozno, kot je prikazano v filmih, risankah. Eksperimenti trajajo od nekaj sekund do več dni. Zanimivo delo se začne z ugotavljanjem njihovih lastnosti.

Preberite še:

Komentarji: