Stephen Airey je vodja oddelka za nove polnopravne in pridružene članice ter sodelujoče države pri Evropski vesoljski agenciji (Esa). »Moja naloga je pomagati vladnim delegacijam držav, ki si želijo postati članice Ese, pri vseh postopkih, prav tako industriji pri pridobivanju kompetenc, da se uspešno integrirajo v Esino okolje in na evropski vesoljski trg,« pravi. Trenutno pod njegovo okrilje spadajo nove polnopravne članice Poljska, Romunija, Madžarska in Estonija, pridružene članice so Latvija, Litva, Slovenija in Slovaška, ki je pridružitveni sporazum podpisala nedavno. Bolgarija in Ciper se uvrščata v tako imenovani načrt za evropske sodelujoče države (PECS).

Slovenija je pridružena članica Ese od konca leta 2016. Do danes se je vesoljski sektor močno okrepil, naštejemo lahko več za vesoljski sektor specializiranih visokotehnoloških podjetij, ki sodelujejo v evropskih projektih. Želja je, da bi naša država do konca leta 2024 izpolnjevala pogoje za polnopravno članstvo.

Pot, da država postane polnopravna članica Ese, je precej dolga.

Kar precej časa mine, saj se je treba naučiti, kako razvijati vesoljsko tehnologijo in jo ponuditi v širši sistem. Preden sem prevzel to funkcijo, sem razvijal strojno opremo za satelite, in tudi v podjet­jih z dolgoletnimi izkuš­njami razvoj novega vesoljskega produkta z ničle, da je zanesljiv, trpežen in konkurenčen, traja sedem, osem let. Govorim o podjetjih, ki že imajo infrastrukturo in ustrezen kader, zdaj pa si predstavljajte, kako je to v podjetju brez izkušenj v vesoljskem sektorju. Premagati je treba celo vrsto ovir in se dokazati, da se produkt neuveljav­ljenega podjetja uvrsti v dobavno verigo. Novinci na tem trgu se morajo res dokazati, da stranke postanejo pozorne, šele nato se pravzaprav začne razvoj drugega produkta.

Slovenijo spremljate že več let, kakšen napredek opažate?

Ko sem prvič prišel v Slovenijo, ste bili še sodelujoča država PECS, v tej kategoriji ste bili pravzaprav zelo kratek čas, samo šest let, nato je država že postala pridružena članica. Videli smo veliko potenciala v slovenskih podjetjih, prav tako podporo v vladnem sektorju. Razvoj se ne zgodi sam od sebe, potrebna sta znanje in podpora vladne strani, da se država lahko uspešno integrira v Esino okolje.

Gostota podjetij, s katerimi delamo pri vas, je izredna. Sploh glede na velikost države, okoli dva milijona vas je, in če se primerjate s Francijo in Nemčijo, ki imajo več kot 50-letno tradicijo v vesoljskem sektorju in veliko več prebivalcev, vam gre zelo dobro. Eden od načinov, kako pri Esi merimo uspeh, je tako imenovano geografsko povračilo (angl. georeturn). Sredstva, ki jih lahko dobite od Ese, so neposredno povezana s sredstvi, ki jih država vplačuje v organizacijo. Pri nas ne gre, da bi druge države plačevale za delo v vaši državi. Tipično je na začetku sodelovanja z Eso geografsko povračilo zelo nizko, podjetja le težko dobijo posle, potem pa se z izkušnjami tako podjetij kot vladne delegacije delež izboljšuje. Najprej je bilo geografsko povračilo okoli 20 odstotkov, zdaj je Slovenija že pri standardu, ki velja za dolgoletne članice, to je okoli 93 odstotkov. To je samo po sebi dobro znamen­je, da je Slovenija uspešna pri integraciji v Eso in da ste del vseh programov, v katere vplačujete sredstva.

Kateri so glavni razlogi za vaš tokratni obisk?

Vseskozi poskušamo tudi indivi­dualno pomagati podjetjem in inštitutom. Organiziramo delavnice, tečaje, pogosto jih z vašo delegacijo obiskujemo, da iz prve roke izvemo o željah in ciljih, da prepoznamo močne in šibke točke, področja, kjer so zanje največje priložnosti, kaj je treba izboljšati, kaj lahko naredimo mi v Esi, svetujemo jim, kako pridobiti sredstva. Je namreč cela vrsta načinov, kako pridobiti sredstva znotraj Ese in tudi širše v EU. Potem so tu še pogovori z delegacijo, da ugotovimo, kakšno je stanje v državi na tem področju.

Zadnji dve leti smo se pogovarjali samo prek videokonferenc, vendar je delo v živo veliko bolj učinkovito. Videokonference omogočajo, da ostanemo v stiku, ne moremo pa si zares izmenjati pomembnih informacij. Zdaj skušamo nadoknaditi, kar smo izgubili zadnji dve leti.

Omenili ste, da pripravite individualne nasvete za podjetja. Ali je tudi kak splošen, ki ga podate vsem obiskanim?

Vesolje je nadvse zanimivo in nagrajujoče, ni pa enostavno. Zelo veliko specifičnega znanja je potrebnega, denimo, kako vpliva sevanje, kako se material obnaša v vakuumu, tega za zemeljske trge ne potrebujete. Kakovost za vesoljski sektor mora biti izjem­na, kajti ko je plovilo enkrat v orbiti, ni možnosti za popravila ali menjavo delov. Tehnologija mora delovati v skrajnih razmerah, prav tako je treba sestaviti plovilo, ki bo delovalo, četudi kakšen del odpove. Za razvoj takšnih tehnologij je potrebno ogromno časa in truda, in vse to se ne povrne hitro, zato je v ta posel treba s pravimi razlogi in pravimi pričakovanji. To je največja napaka pri podjetjih v večini držav, ki se pridružujejo Esi, da nimajo pravih pričakovanj.

Če se zavedajo težavnosti posla in jim v podjetju uspe, pa so seveda učinki multiplikativni. Odprejo se številne možnosti za posle tudi v drugih sektorjih, saj se trg zaveda kakovosti takšnih izdelkov. Vse to pa se mora pravzaprav začeti že v izobraževanju, da se domači kader oboroži s pravim znanjem, da je sposoben delati v vesoljskem sektorju.

Lahko Slovenija tekmuje z največ­jimi evropskimi državami?

Ne morete jih premagati v neposrednem spopadu, lahko pa jih premagate na nišnih področjih. Prav na to skušamo odgovoriti: na katerih področjih in s katerimi produkti lahko prehitite vse druge, pa ne le v Evropi, ampak globalno. Pri Esi se ne osredotočamo le sami nase, vsekakor skušamo razvijati produkte, ki jih v prvi vrsti potrebujemo mi, vendar vedno gledamo širšo sliko. Na nekaterih področjih je slovenski vesoljski sektor brez težav konkurenčen Franciji, Nemčiji, Kitajski in ZDA.

Slovenska podjetja delujejo na raznolikih področjih, ki si niso niti malo sorodna. Poleg tega ostajajo dovolj majhna, da so dinamična, zanesenjaška in prilagodljiva, kar mi je zelo všeč. Gre za podjetja z največ sto zaposlenimi v zasebni lasti ali v lasti zaposlenih in takšna imajo ponavadi prave razloge, zakaj bi delala v vesoljskem sektorju. Želeli pa bi si, da bi še izboljšali vez med podjetji in univerzami, ta je nujna za uspeh, uspešnega podjetja ni brez usposobljenega kadra.

Zakaj je pomembno polnopravno članstvo v Esi?

Največja razlika se zgodi, ko država zamenja status sodelujoče države (PECS) v pridruženo članico. Kot pridružena članica ima dostop do vseh Esinih programov, razen do znanstvenih, ki se financirajo iz obveznega proračuna. Takrat se torej odpre velikanski razpon različnih področij, za katera se država lahko odloči, da bo vanje vlagala. Imamo programe človeških vesoljskih odprav, raziskovanje osončja, vesoljskega vremena, opazovanje Zemlje, telekomunikacije, splošne programe za gradnjo opreme za satelite, raketno tehnologijo, program razvoja znanstvenih eksperimentov Prodex, to je program za znanstveni tovor na satelitih. Država se sama odloči, v katere programe se bo vpisala, če je sredstev dovolj, se lahko vpiše v vse. Ob pogoju, da lahko ta sredstva tudi počrpa.

Polnopravno članstvo pa nato pomeni še obvezno članarino, iz katere se financirajo znanstveni programi, ki so naši paradni konji, ti so deležni tudi največ zaniman­ja in promocije. Vsekakor je za državo prestižno priznanje, da sodeluje pri tem.

Ni pa obvezno. O statusu najprej odloči država. Do spremembe statusa seveda vodi jasen proces. Prihodnje leto bomo skupaj pripravili podrobno poročilo o stanju vesoljske industrije v Sloveniji in sestavili seznam priporočil, kajti vedno je prostor za izboljšave. To poročilo je potem podlaga za odločitev vaše vlade, nato sledi še odločanje vseh držav članic, ki se morajo soglasno strinjati s spremembo statusa posamezne države.

Zadnji dve leti smo se torej ubadali s pandemijo, zdaj je tu še vojna v Ukrajini.

Pandemija je zelo vplivala na dobavno verigo. Na Kitajskem in Tajvanu so bila podjetja, ki proizvajajo čipe, zaprta, še vedno je težko dobiti ustrezne dele. To je najbolj vplivalo na načrte, časovne okvire, marsikaj je (bilo) treba preoblikovati, dvignile so se cene. Pandemija je nekatere države močno finančno prizadela, zato so se spremenila prednostna področja, kam vlagajo sredstva. Vsemu temu je sledila še vojna. Esa je tesno sodelovala z Rusijo. Še vedno dobro sodelujemo pri mednarodni vesoljski postaji, ustavilo pa se je sodelovanje v Francoski Gvajani, sojuzov ne izstreljujemo več, potem je tu odprava ExoMars, ko bi morali letos z rusko raketo na ruski pristajalni platformi izstreliti evropski rover. Še za nekatere druge odprave smo imeli dogovorjene posle z ruskimi raketami. Zdaj se je vse to močno zapletlo. Kaj se bo zgodilo, ne morem povedati. Imamo možnosti, alternative, potencialne rešitve, kaj bomo izbrali in kako bo to vplivalo na odprave, pa je še stvar pogovorov.

Mednarodno sodelovanje je pri vesoljskih odpravah pravzaprav nujno, vendar se je ob vseh teh zapletih veliko govorilo o neodvis­nosti vesoljskih trgov. Kako je z evropskim trgom?

Če govorimo o sistemski ravni, torej o znanju, izkušnjah, podjetjih, lahko rečemo, da smo povsem neodvisni od drugih. Vse znamo in lahko naredimo tu. Ni veliko držav ali agencij, sposobnih, da same izpeljejo velike, kompleksne odprave. To zna Kitajska, to je znala Rusija, tu bomo videli, kaj bo, pa ZDA in Evropa oziroma Esa. Potem so tu še Indija in Združeni arabski emirati, kjer so financiranje v zadnjih letih močno povečali, in japonska Jaxa. Esa je vodilna sila na marsikaterem področju, a ne na vseh. Nekaterih komponent v Evropi ne proizvajamo, moramo jim kupiti od drugih. Pa ne, ker jih ne bi znali narediti, tu trčimo ob vprašanje ekonomske smiselnosti.

Za konec še k astronavtom. Letos bo Esa predstavila izbor novih kandidatov, je mogoče, da Slovenec ali Slovenka postane astronavt oziroma astronavtka?

V tem krogu je novo to, da bomo izbrali še dvajset rezervnih astronavtov, do zdaj smo izbirali le peščico kariernih. Postati karierni astronavt je povezano z zelo veliko sredstvi, zato prihajajo iz držav, ki vlagajo največ denarja. Rezervni astronavti so lahko iz katerekoli države članice ali pridružene članice, torej tudi iz Slovenije. Mislim, da je bilo več kot 22.000 prijav, zdaj jih je v ožjem krogu okoli 100, 150. Kakšne narodnosti so, se mi ne sanja. Jeseni bomo izvedeli, ali je morda med izbranci tudi Slovenec ali Slovenka.