V vinu je resnica o podnebnih spremembah

Več kot šest stoletij in pol dolga serija vsakoletnih zapisov o trgatvi na majhnem območju vzhodne Francije kaže, da se v zadnjih treh desetletjih močno spreminja čas začetka trgatve. Višje temperature zraka in drugi dejavniki od konca osemdesetih let silijo vinogradnike v Burgundiji v zgodnejše trganje grozdja. Iz tega grozdja vzgajajo nekatera najdražja vina na svetu.

Mednarodna skupina znanstvenikov je v publikaciji Climate of the Past, ki jo izdaja Evropsko geoznanstveno združenje, objavila analizo zapisov o trgatvah v Burgundiji v preteklih 665 letih. Znanstveniki so že pred tem analizirali meteorološke zapise iz vinorodnih regij Francije, tudi Burgundije, toda šele pred desetimi leti so odkrili »nekontaminirane«, izvirne podatke v neprekinjeni seriji od poznega srednjega veka do danes. Dokumenti se nanašajo na trgatev v mestu Beaune.
 

Neprecenljiv zaklad za klimatologe

V nasprotju z burgundsko metropolo Dijonom, okoli katerega so zaradi širitve mesta v prvi polovici 19. stoletja začeli krčiti vinograde, je Beaune ohranil svoje vinograde od sredine 14. stoletja do danes. Vinogradniške parcele so na istih kosih zemljišča kot v poznem srednjem veku, na nadmorski višini od 220 do 300 metrov.

Beaune, vinska prestolnica Burgundije, ima 22.000 prebivalcev in leži med Parizom in Ženevo. Zapisi o dnevih začetka trgatve okoli tega mesta so razkošen zaklad za podnebne znanstvenike. Ti zapisi so najstarejša in najobsežnejša fenološka datoteka v Evropi (fenologija je veda, ki proučuje periodičnost življenjskih pojavov pri rastlinah in živalih v povezavi s podnebnimi spremembami).

Dr. Thomas Labbé, raziskovalec z Burgundske univerze v Dijonu in Univerze v Leipzigu, je glavni avtor študije, v kateri so podrobno preučili datume od leta 1354 do leta 2018. Avtorji so analizirali celo vrsto prej neobdelanih arhivskih zapisov, med drugim plačilne sezname za obiralce grozdja (1354–1506), dnevnike cerkve Notre Dame v Beaunu (1507–1699), zapisnike občinske uprave mesta Beaune (1700–1965) in članke v krajevnem tisku (1966–2018). Za preverjanje zanesljivosti lokalnih dokumentov so podatke primerjali s podatki o temperaturah v Parizu med aprilom in julijem od leta 1659 do 2018.
 

Chateau de Mondabon v vinogradih območja Côtes de Castillon, nedaleč od Bordeauxa Foto Atout France/olivier Roux

Pospešeno segrevanje

Podatki o datumih trgatve se lahko uporabijo kot referenca v klimatologiji, saj so posredni pokazatelji podnebnih značilnosti. Grozdje, namenjeno za pridelavo vina, je namreč zelo občutljivo na temperaturo, dež in zračno vlago. Če sta pomlad in poletje vroča in suha, grozdje trgamo prej kot takrat, ko sta ta letna časa hladnejša in vlažnejša. Na spletni strani france.fr, v predstavitvi francoskega turizma, dobesedno piše: »Mati narava je tista, ki določi datum začetka trgatve.« Uradno ta datum določa regionalna uprava po dogovoru s predstavniki vinogradnikov.

Rezultati študije so kot oltarni diptih, podoba dveh ločenih delov, dodaja Labbé. Več kot 630 let, od leta 1354 pa vse do leta 1987, so grozdje navadno trgali od 28. septembra naprej. Od leta 1988 do 2018 se je trgatev v povprečju začenjala 13 dni prej, sredi septembra. V prejšnjih stoletjih je bilo tudi nekaj vročih in suhih let, a le izjemoma; po letu 1987 pa so takšna leta postala pravilo.

»Nismo pričakovali, da bomo opazili tako močan trend segrevanja po letu 1988, ko je viden jasen prehod v obdobje globalnega segrevanja. Zadnjih trideset let zelo izstopa,« pravi Christian Pfister, drugi avtor študije, profesor na Oeschgerjevem centru za raziskave podnebnih sprememb Univerze v Bernu.



Od leta 1354 do 2018 je bilo skupaj le 33 zelo sušnih in toplih let. To je le pet odstotkov celotne serije, toda razlog za zaskrbljenost je njihova pogostost v zadnjih treh desetletjih. Od leta 1393 do 1719 so našteli 21 vročih in suhih let, nato jih je bilo do leta 2002 le pet, od leta 2003 do 2018 pa kar osem, torej vsako drugo.

Najkrajši povzetek študije je očiten tudi za laike: v skoraj šestih stoletjih in pol, od leta 1354 do leta 1987, so bila zelo topla in suha leta izjema, od leta 1988 pa smo bili priča hitremu segrevanju. »Upamo, da bodo ljudje začeli sprejemati v zavest resničnost podnebnega stanja planeta,« sklene Pfister.