Virusi v vodi, genom koronavirusa mariborske regije in servis v vesolju

Novice iz znanosti od tu in tam na kratko. 
Fotografija: Čistilna naprava v Dogošah. FOTO: Jani Dolinšek 
Odpri galerijo
Čistilna naprava v Dogošah. FOTO: Jani Dolinšek 

Virusi v vodi


Na Nacionalnem inštitutu za biologijo že vrsto let proučujejo viruse v različnih vodnih vzorcih. Prva avtorica znanstvenega članka, objavljenega v reviji Water Research, dr. Katarina Bačnik poudarja, da so virusi, ki povzročajo bolezni pri rastlinah, tako v vtoku v čistino napravo kot v iztoku. S sekvenciranjem virusnih nukleinskih kislin so zaznali 47 vrst patogenih rastlinskih virusov, med njimi takšnih, ki pred tem v Sloveniji niso bili opisani. Potrdili pa so tudi njihovo sposobnost okužbe rastlin, tako pred prehodom čistilne naprave kot po njem.

Poleg rastlinskih virusov so v vzorcih odpadne vode zaznali bakteriofage (viruse bakterij) in nekatere človeške viruse, ki povzročajo gastrointestinalne bolezni. Virusi v vodi pomenijo veliko tveganje, kadar odpadne vode uporabljamo denimo za zalivanje rastlin. Glede na nova dognanja potrebujemo učinkovite metode za spremljanje vsebnosti patogenih virusov v vodi, so sporočili z inštituta.

Na NIB sicer od konca marca v sodelovanju s petimi čistilnimi napravami zbirajo vzorce odpadne vode, v katerih iščejo novi koronavirus sars-cov-2. To je lahko način spremljanja poteka epidemije oziroma širjenja virusa na določenem območju oziroma v določeni populaciji ljudi.


 

Genom novega koronavirusa iz mariborske regije

 
Raziskovalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru so začeli z določanjem celotnih genomov novega koronavirusa, ki jih najdemo pri bolnikih v mariborski regiji. Prvi genom novega koronavirusa iz mariborske regije je najbolj podoben virusom iz Malezije in Singapurja, so sporočili z NLZOH.

Slika kaže prvi genom novega koronavirusa iz mariborske regije, ki je označen z zvezdico, in je najbolj podoben virusom iz Malezije in Singapurja. FOTO: NLOZH 
Slika kaže prvi genom novega koronavirusa iz mariborske regije, ki je označen z zvezdico, in je najbolj podoben virusom iz Malezije in Singapurja. FOTO: NLOZH 

 
»Z primerjavo virusnih genomov lahko ugotavljamo, kako se je virus širil po svetu, po državi, po določeni regiji ali v manjši skupini ljudi. Na spletni strani https://nextstrain.org/ncov se zbirajo genomi koronavirusa iz vsega sveta, za Slovenijo so trenutno na voljo trije. Tako kot za večino drugih držav je že iz teh treh genomov razvidno, da je virus pripotoval v državo po različnih poteh, saj je genom enega virusa zelo podoben azijskim sorodnikom, druga dva pa bolj virusom, ki so bili analizirani v evropskih državah, predvsem Belgiji in na Nizozemskem,« so navedli in dodali, da lahko genomi povedo še, kako hitro se virus spreminja, kar bo pomembno pri razvoju cepiva.

Prav tako lahko s pomočjo virusnih genomov določajo mutacije, ki povzročijo, da virus povzroča milejšo ali težjo obliko bolezni, ali se lažje ali težje širi med ljudmi. Sledenje mutacij novega koronavirusa je zato pomembno, saj lahko pojasni različne skupke širjenja, pove, ali imamo v populaciji bolj nevarne verzije virusa, in pomaga pri ugotavljanju učinkovitosti cepiva, ko bo to na voljo.
 

SpaceX v nebo poslal nov paket starlinkov


Vesoljsko podjetje SpaceX je sinoči po našem času uspešno izstrelilo raketo z novim paketom satelitov starlink, ki jih lahko kot verigo svetlečih pik opazimo tudi na našem nebu. Sateliti bodo namenjeni zagotovitvi interneta na Zemlji, a močno jezijo astronome, saj kvarijo opazovanja z zemeljskimi teleskopi.




Ustanovitelj podjetja Elon Musk je na twitterju napovedal, da skušajo odpraviti bleščanje satelitov, tako da bi nekoliko spremenili kot solarnih panelov, da odboj svetlobe ne bi bil tako velik. V orbiti je zdaj, kot je še zapisal na družbenem omrežju, 420 operativnih satelitov. Znova je podjetju tudi uspelo pristati z nosilno raketo na plavajoči ploščadi.


 

Kot bitje z drugega planeta


Ekipa raziskovalcev z ladje RV Falkor ameriškega Schmidtovega oceanografskega inštituta je v vodah ob zahodni obali Avstralije, na območju kanjonov Ningaloo, z globokomorsko podmornico posnela orjaški organizem iz rodu sifonofor s premerom skoraj 14 metrov. To je pravzaprav skupek organizmov oziroma klonov, ki so v sorodu z meduzami in koralami in se povezujejo v kolonije ter tako oblikujejo prave plenilske mreže, ki s strupenimi kaveljci prečesavajo oceane.

Apolemia FOTO: Schmidt Ocean Institute/Reuters
Apolemia FOTO: Schmidt Ocean Institute/Reuters


Znanstveniki kar pogosto poročajo o srečanjih s temi nenavadnimi lovci, a običajno gre za manjše kolonije, tokrat pa so skupno dolžino cevčic ocenili na več kot 120 metrov. Čeprav takšni sifonofori samo pogojno lahko rečemo žival, pa vendarle deluje kot en organizem – ko zunanji kloni omamijo plen, na primer ribo, jo privlečejo k drugim klonom, ki delujejo kot usta, od tam pa se razgrajena riba v obliki hranil prek cevk razširi po celotnem organizmu. Starost organizma so ocenili na nekaj desetletij, morda celo več sto let, saj v globokomorski temi in hladu rastejo izredno počasi.
 

Projekt pametnih mest Urbanite


Sodelavci odseka za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan bodo z devetimi evropskimi partnerji sodelovali v projektu pametnih mest Urbanite, v katerem bodo nosilci ključnega sklopa programske platforme, modeliranja pametnega mesta in algoritmov umetne inteligence. Raziskovali bodo možnosti uvajanja novih tehnologij četrte industrijske revolucije v pametna mesta. Sistem bo načrtovalcem mestnih politik izračunal in animiral statistične spremembe v mestnem prometu ob določenih ukrepih. Župani bodo na primer lahko preverjali, kakšne bodo posledice postavitve garažne hiše na obrobju mesta in uvajanja izposoje električnih vozil. Raziskovalni prototip bo na voljo vsem zainteresiranim slovenskim mestom, ki jih vodja odseka dr. Matjaž Gams poziva, naj se jim oglasijo na spletni naslov matjaz.gams@ijs.si.

Urbanite Foto: IJS
Urbanite Foto: IJS


Nov pristop v biogeografiji organizmov


Skupina slovenskih biologov je razvila nov, bolj natančen pristop za določanje pretekle razširjenosti organizmov na taksonomski ravni družine in študijo objavila v reviji Journal of Biogeography. Novo metodo je v sklopu doktorske disertacije na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in Univerzi v Ljubljani razvijala Eva Turk, soavtorji študije pa so člani znanstvene skupine EZ Lab dr. Simona Kralj Fišer z ZRC SAZU ter dr. Klemen Čandek in dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. Biogeografija je veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin in živali v prostoru in času.

FOTO: Shutterstock
FOTO: Shutterstock


Rekonstruirati poskuša zgodovino poseljevanja zemeljske površine, pri čemer raziskovalci potrebujejo dobre podatke o evoluciji skupine skozi čas. Skupina slovenskih biologov je pri novem pristopu raziskovala geografsko razširjenost pajkov zlatih mrežarjev (subtropska družina Nephilidae), študija pa je upoštevala tudi, da so mrežarji sposobni izvesti več kot 4000 kilometrov dolga čezoceanska potovanja. Avtorji so s tem ovrgli hipotezo o afriškem nastanku družine Nephilidae in našli podporo za njen azijsko-avstralazijski nastanek. »Morda je največja vrednost študije nov metodološki pristop. Ta upošteva specifično biologijo organizmov skozi zemeljsko zgodovino in prilagaja verjetnosti njihove disperzije skozi časovna obdobja, kar je povsem novo,« je povedal Matjaž Kuntner.


 

Uspešna komercialna servisna odprava


Satelit za podaljševanje odprav MEV-1 ameriškega podjetja Northrop Grumman je februarja v geostacionarni orbiti 36.000 kilometrov nad Zemljo »popravil« komunikacijski satelit Intelsat 901, ki so ga izstrelil leta 2011, a je zaradi pomanjkanja goriva začel izgubljati višino. Prvo komercialno servisno plovilo MEV-1 je satelit IS-901 dvignil na ustrezno višino, tako da znova normalno deluje. MEV-1 bo zdaj pet let pripojen na IS-901, da ga bo držal v pravi orbiti, nato pa ga bo odvlekel v tako imenovano pokopališko orbito, se odcepil in predvidoma našel novo satelitsko stranko. Po navedbah podjetja ima MEV-1 operativno dobo okoli 15 let. Še letos nameravajo v orbito poslati še eno takšno plovilo, ki bo asistiralo ostarelemu Intelsatu. Takšna tehnologija je v času, ko se orbite nad nami gostijo, še kako potrebna, saj bi med drugim tako lahko pokvarjene satelite odvlekli v orbite, kjer ne bodo moteči.

Intelsatov satelit tik pred spojitvijo, kot ga je slikal MEV 1. FOTO: Northrop Grumman
Intelsatov satelit tik pred spojitvijo, kot ga je slikal MEV 1. FOTO: Northrop Grumman

 

Upad aerosolov v indijskem zraku


Kar 1,3 milijarde Indijcev je od sredine marca v karanteni zaradi širjenja koronavirusa. Tako kot drugod po svetu so tudi nad Indijo sateliti zaznali upad izpustov, ki so posledica človekove dejavnosti. Podjetja so zaprta, promet ustavljen, zaradi česar je bilo delcev onesnaževal nad severom Indije najmanj v zadnjih 20 letih.

Aerosoli. FOTO: Nasa Earth Observatory
Aerosoli. FOTO: Nasa Earth Observatory


Majhni delci so škodljivi za zdravje. Aerosoli izvirajo tako iz naravnih procesov, kot so vulkanski izbruhi, prašne nevihte in požari, kot iz človekovih dejavnosti. Po satelitskih podatkih se na jugu Indije njihova količina ni zmanjšala tako kot na severu, temveč je celo nekoliko večja. Pri Nasinem observatoriju Zemlje predvidevajo, da sta med razlogi vreme in požari.

Komentarji: