Z imunostimulansi nad raka

Dr. Samo Guzelj je bil med doktorskim študijem zaposlen na Katedri za farmacevtsko kemijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Pred kratkim se je odločil za prestop v industrijo. Danes kot raziskovalec v analitskem razvoju dela v podjetju Sandoz. Za svoje raziskovalno delo je letos prejel veliko Krkino nagrado.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Pri svojem delu najpogosteje in najraje uporabljam spektrometer NMR (nuklearna magnetna resonanca). Z uporabo močnih magnetov in radijskih valov nam omogoča, da analiziramo magnetne lastnosti atomskih jeder, kar nam da dragocene informacije o strukturi, sestavi in okolju snovi. Gre za zares nepogrešljivo orodje v kemijskih in biokemijskih raziskavah.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Med doktorskim študijem sem sodeloval predvsem pri razvoju novih imunostimulansov oz. spojin, sposobnih aktivacije imunskega sistema. Spojine s takim delovanjem so uporabne na različnih medicinskih področjih. Na primer, pogosto se dodajajo v cepiva, katerim močno izboljšajo učinkovitost. V zadnjih letih pa se je izkazal tudi njihov potencial na področju imunoterapije raka. Gre za relativno svež pristop k zdravljenju raka, v katerem naš imunski sistem na različne načine pripravimo do tega, da napade rakave celice.

Zakaj imate radi znanost?

Ker delo ni nikoli dolgočasno. Vsak dan prinaša nove vpoglede v problem na dlani in širše gledano v svet okoli nas. Hkrati pa prav vsako novo dognanje odpira nova vprašanja, vredna odgovorov.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Boljše poznavanje sestavnih delov našega imunskega sistema in nove spojine, s katerimi lahko vplivamo na njihovo aktivacijo. Kljub temu da so na trgu že dostopni nekateri imunoterapevtiki za zdravljenje raka, pa nas pri odkrivanju polnega potenciala tega terapevtskega področja čaka še ogromno raziskovanja. Z našim delom pa smo prispevali enega izmed koščkov sestavljanke.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalec?

Že od malih nog sem vedel, da bom naravoslovec, saj sem preprosto moral vedeti, kako in zakaj stvari delujejo. Da bom izobraževanje nadaljeval še na doktorskem študiju, pa sem se odločil šele proti koncu magisterija, ko sem se prvič srečal z raziskovalnim delom in se navdušil nad njim.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Ob lepih koncih tedna rad raziskujem naravo, predvsem v slovenskem visokogorju, vsaj enkrat na leto pa grem tudi na daljše potovanje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost navkljub vsem neuspehom in izzivom, s katerimi se v znanosti srečujemo vsak dan.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine za časa vašega življenja?

Mogoče v mojem življenju, mogoče nikoli, a vendarle odkritje (inteligentnega) zunajzemeljskega življenja.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Mislim, da je na Zemlji še dovolj neraziskanega.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Na jedrsko fuzijo. Gre za praktično neomejen vir energije z minimalnim vplivom na okolje. Do uspešne komercializacije fuzije nas verjetno ločujejo še desetletja, kljub temu pa vsaj jaz ne vidim boljše alternative.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Če se moram omejiti le na enega, s Carlom Saganom.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Na tem področju je še vedno nepremagljiva Wikipedia. Zagotavlja obilico informacij, virov in zunanjih povezav, zaradi česar je še vedno eden najbolj dragocenih virov za hitro in zanesljivo pridobivanje informacij.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Človeški imunski sistem se ne spopada le proti zunanjim grožnjam, kot so virusi in bakterije, ampak vsakodnevno uničuje tudi rakave celice, ki so se tako ali drugače izmaknile ostalim mehanizmom za zaznavanje napak. Prav to lastnost imunskega sistema pa lahko odlično izkoristimo tudi v medicini. Gre za (po mojem mnenju) prihodnost terapije raka, predvsem v primerih, ko drugi načini zdravljenja odpovejo.