Želeli smo .sl, dobili .si
Pika si je z nami že 30 let. S 1. aprilom 1992 so spletno domeno .si uradno vpisali v korenski strežnik pri krovni organizaciji Iana 7 (Internet Assigned Numbers Authority). Po podatkih Registra.si so do danes registrirali več kot 148.000 teh domen.
Slovenija je internet, ko se je ta šele dobro rojeval na svetu, zaradi zanesenjakov, kakršna je Borka Jerman Blažič, dobila že nekaj dni pred osamosvojitvijo Slovenije junija 1991. Kot je spomnila v nedavnem pogovoru za Delo, je prvi imenski strežnik za internetne storitve pri nas imel najprej domeno .yu, registrirano leta 1989, po sprejetju Slovenije v Organizacijo združenih narodov leta 1992 jo je zamenjala nacionalna domena suverene države Slovenije – .si.
»Takrat se je le malo ljudi zavedalo, da bo domena imela tak pomen in da bo internet tak rekoč v vseh porah našega življenja. Imeli smo prave ljudi na pravih mestih, ki so imeli pogum, vztrajnost in znanje. Da smo dobili domeno, je bilo treba vložiti veliko truda na mednarodni ravni,« je poudarila Barbara Povše Golob, vodja Registra.si.
Prvo izbiro nam je izmaknila Sierra Leone
Barbara Povše Golob je poudarila, da pred tem svetovnega spleta pravzaprav še ni bilo. »Danes internet bolj ali manj enačimo s svetovnim spletom ali www, ampak internet je bil najprej predvsem orodje za komunikacijo med znanstveniki. Domena je označevala strežnike. Vsaka naprava v internetu ima svoj številčni naslov (IP), da lahko naprave med seboj komunicirajo, a si teh številk ni mogoče zapomniti. Tako se je vzpostavil sistem domenskih imen [Domain Name System, DNS], ki je eden od najstarejših internetnih protokolov, star že štirideset let. Sistem je izjemno dober, robusten, čeprav ni nastal z mislijo, da bo internet nekega dne v vsaki hiši. To je največja baza podatkov na svetu, ki v vsaki sekundi odgovori na neverjetno število poizvedovanj ter se ob tem ne sesuje.«
Ni več rezervirana le za Slovence
Domena je vsekakor del naše nacionalnosti. Čeprav je majhna, je mednarodno uveljavljena, varna in zanesljiva. Dolgo je bila rezervirana le za Slovence. »Pred leti so se na pobudo Evropske unije ta pravila spremenila in splošni pogoji dovoljujejo registracijo domene .si komurkoli od koderkoli. Je pa res, da je tujih nosilcev razmeroma malo. V raziskavi prepoznavnosti domene smo ugotovili, da je .si za slovenska podjetja, posameznike in podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, prva izbira. Naslednja je .com. To je bila prva odprta domena, ko so imele nacionalne strožje pogoje za registracijo, in.com je tudi sinonim za domeno. Pri nas pri registraciji sledita še .eu in .org,« je naštela vodja Registra.si, ki opravlja funkcijo nacionalnega registra za vrhnjo internetno domeno .si.
Brez večjih incidentov
Register deluje v okviru Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes), ustanovili so ga maja 1992, med njegovimi dejavnostmi je navedeno tudi upravljanje slovenskega naslovnega prostora (koda SI) v računalniških mrežah.
Register ima po besedah Barbare Povše Golob dve osnovni nalogi. »Prva je seveda registracija domen .si, v to so vključena vsa pravila, pravna in administrativna ureditev, reševanje sporov in tehnično razvijanje vseh komponent tega sistema. Druga je skrb za vrhnjo DNS-infrastrukturo za .si. Zelo poenostavljeno to pomeni, da skrbimo, da vse, kar je registrirano pod .si, na internetu deluje. To je kompleksna in odgovorna naloga, česar se Register dobro zaveda. V nasprotnem primeru bi lahko bile posledice za državo tako na gospodarskem kot družbenem področju zelo velike. Nenehno skrbimo za zanesljivo, varno in stabilno delovanje .si in v tridesetih letih obstoja nismo imeli večjega incidenta. Poskrbeli bomo, da bo tako tudi prihodnjih trideset let.«
